6.2 M ODELI SEPARACIJE
6.2.2 Model z odbojnim drobilcem
Drugi tip modela separacije smo zasnovali z odbojnim drobilcem. Slika 27 prikazuje tehnično shemo primarnega dela separacije z odbojnim drobilcem. Proces separiranja se začne z
48 nakladanjem materiala v vsipni jašek in doziranjem na grobo sito, kjer se izločijo delci, manjši od 70 mm.
Slika 27: Model separacije z odbojnim drobilcem, primerni del
Na naslednjem situ s 3 etažami poteka odstranjevanje fine frakcije, saj je v njej zaradi sestave materiala nekaj jalovine in sejanje tamponov 0–16 mm, 0–32 mm in 0–63 mm. Sama separacija je zasnovana tako, da lahko frakcije 16–70 mm pošljemo v nadaljnje drobljenje v odbojni drobilec. S tem dosežemo prilagodljivost proizvodnje glede na potrebe po materialu. Tabela 7 prikazuje parametre sita, ki je bilo uporabljeno v simulaciji. Iz parametrov je razvidno, da je sito predimenzionirano, ampak zaradi omejitve licence nismo mogli izbrati manjšega.
Odbojni drobilec, ki smo ga uporabili v modelu, je Kleemann SHB 15-100. Tabela 8 prikazuje parametre odbojnega drobilca, ki so bili uporabljeni pri simulaciji. Širino reže smo nastavili na 25 mm, s čimer smo dobili maksimalno velikost produktov 32 mm. Ostali parametri (vstopna velikost in zmogljivost) so ustrezali našim željam, zato jih ni bilo treba spreminjati. Kakor tudi pri modelu s čeljustnim drobilcem smo zasnovali separacijo tako, da v drobilec ne vstopa fina frakcija, ki zmanjšuje učinkovitost drobljenja.
Po drobljenju gre material na sito z 2 etažama, ki vrne nadmerna zrna v drobilec ter omogoča proizvodnjo tolčenca 32–63 mm ter tamponov 0–32 mm in 0–63 mm. Pri tem je treba poudariti, da je treba za proizvodnjo tampona 0–63 mm prilagoditi nastavitve drobilca, širino reže. Iz primarnega dela tako dobimo končno frakcijo 0–32 mm, ki gre v nadaljnje procesiranje v sekundarni del separacije.
49 Tabela 7: Parametri sita v primarnem delu
Etaža 1 Etaža 2 Etaža 3
Oblika odprtin Kvadratna Kvadratna Kvadratna
Kapaciteta (t/h/m2) 92,3 16,3 9,1
Tabela 8: Parametri odbojnega drobilca
Širina reže (mm) 25
Možne širine reže (mm) 20–100 Maksimalna vstopna velikost (mm) 650
Faktor zmanjšanja 20
Maksimalna zmogljivost (t/h) 223 Dejanska zmogljivost (t/h) 221
Slika 28 prikazuje tehnično shemo sekundarnega dela model separacije z odbojnim drobilcem, kjer poteka sejanje in drobljenje frakcij 0–4 mm, 4–8 mm, 8–16 mm in 16–32 mm. Sama postavitev se ne razlikuje od tiste pri modelu s čeljustnim drobilcem. Razlike se pojavijo v kapaciteti sit in drobilca ter v količini produktov.
Material, ki vstopi v sekundarni del, je frakcije 0–32 mm, se najprej preseje na situ s 3 etažami, ki omogoča proizvodnjo frakcij 0–4 mm, 4–8 mm, 8–16 mm in 16–32 mm. Tabela 9 prikazuje uporabljene parametre sita s 3 etažami v modelu. Iz parametrov je razvidno, da je sito dobro izkoriščeno, saj so zahtevane sejalne površine, pri 3. etaži, skoraj enake dejanskim.
Kako tudi pri prejšnjem modelu je možno frakcije 4–8 mm, 8–16 mm in 16–32 mm preusmeriti v vertikalni udarni drobilec, kjer se ponovno zdrobijo. S takšno postavitvijo predvsem
50 povečamo količino proizvedene frakcije 0–4 mm. Parametri vertikalnega udarnega drobilca so enaki kot pri modelu s čeljustnim drobilcem in so prikazani v Tabela 6.
Slika 28: Model separacije z odbojnim drobilcem, sekundarni del Tabela 9: Parametri sita s 3 etažami, model z odbojnim drobilcem
Etaža 1 Etaža 2 Etaža 3 Velikost (mm) 1500 x 3600 1500 x 3600 1500 x 3600
Velikost odprtin (mm) 16 8 4
Tip sejalne površine Mreža Mreža Mreža
Metoda izračuna VSMA VSMA VSMA
Učinkovitost (%) 95 85 77
Sejalna površina (%) 59,1 48,6 42,6
Oblika odprtin Kvadratna Kvadratna Kvadratna
Kapaciteta (t/h/m2) 40,7 24,7 14,5
t/h na etažo 234 185 115
t/h iz etaže 49 70 54
t/h skozi etažo 185 115 62
Potrebna sejalna površina (m2) 4,8 5,5 5,5
Razpoložljiva sejalna površina (m2) 5,6 5,6 5,6
51 6.2.3 Model s čeljustnim in odbojnim drobilcem
Tretji tip modela smo zasnovali s kombinacijo čeljustnega in odbojnega drobilca. Slika 29 prikazuje tehnično shemo separacije s kombinacijo drobilcev. Proces se začne z nakladanjem materiala v vsipni jašek in doziranjem na grobo sito, kjer odstranimo grobe delce, večje od 200 mm. Ti delci gredo v drobljenje v čeljustni drobilec, kjer se zdrobijo v frakcijo 0–63 mm.
Parametri drobilca so enaki kot pri modelu s čeljustnim drobilcem in so prikazani v Tabela 3.
Zmogljivost drobilca je znašala 140 t/h, prav tako smo povečali vstopno velikost materiala na 610 mm, kakor je že opisano v poglavju 6.2.1.
Frakcija 0–200 mm gre na prvo sito s tremi etažami, ki je namenjeno izločanju jalovine in proizvodnji frakcij 0–16 mm in 0–32 mm, ki vsebujeta večji delež jalovine. Tabela 10 prikazuje parametre sita, uporabljenega v modelu. Iz podatkov v tabeli je razvidno, da je tudi to sito predimenzionirano.
Slika 29: Model separacije z odbojnim in čeljustnim drobilcem, primarni del
Frakcija > 16 mm nadaljuje pot v odbojni drobilec, kjer se zdrobi v frakcijo 0–32 mm. Pramateri odbojnega drobilca so enaki kot pri modelu z odbojnim drobilcem in so prikazani v tabeli 8.
Razlika je samo v zmogljivosti, ki je pri tem modelu 213 t/h. Produkti odbojnega in čeljustnega drobilca se združijo in gredo na sito z 2 etažama, kjer se izločijo nadmerni delci in proizvaja frakcije 0–32 mm in 32–63 mm. Tabela 11 prikazuje uporabljene parametre sita. Nadmerni delci se vrnejo v odbojni drobilec v ponovno drobljenje. Produkt 0–32 mm, ki ne vsebuje jalovine, se nato naprej procesira v sekundarnem delu separacije. Razlog za izbiro mreže z
52 velikostjo 63 mm je ta, da lahko z nastavitvijo reže drobilca proizvajamo tudi frakcijo 0–63 mm.
Tabela 10: Parametri sita s 3 etažami, primarni del
Etaža 1 Etaža 2 Etaža 3
Oblika odprtin Kvadratna Kvadratna Kvadratna
Kapaciteta (t/h/m2) 35,8 14,9 8,8
Tabela 11: Parametri sita z 2 etažama, primarni del
Etaža 1 Etaža 2
Velikost (mm) 1500 x 3600 1500 x 3600
Velikost odprtin (mm) 63 32
Tip sejalne površine Mreža Mreža
Metoda izračuna VSMA VSMA
Učinkovitost (%) 95 95
Sejalna površina (%) 72,0 66,1
Oblika odprtin Kvadratna Kvadratna
Kapaciteta (t/h/m2) 93,4 61,9
53 Slika 30: Model separacije z odbojnim in čeljustnim drobilcem, sekundarni del
Tabela 12: Parametri sita s 3 etažami, sekundarni del
Etaža 1 Etaža 2 Etaža 3 Velikost (mm) 1500 x 3600 1500 x 3600 1500 x 3600
Velikost odprtin (mm) 16 8 4
Tip sejalne površine Mreža Mreža Mreža
Metoda izračuna VSMA VSMA VSMA
Učinkovitost (%) 93 80 77
Sejalna površina (%) 59,1 48,6 42,6
Oblika odprtin Kvadratna Kvadratna Kvadratna
Kapaciteta (t/h/m2) 39,4 26,7 15,2
t/h na etažo 272 202 118
t/h iz etaže 70 85 53
t/h skozi etažo 202 118 65
Potrebna sejalna površina (m2) 5,5 5,5 5,5
Razpoložljiva sejalna površina (m2) 5,6 5,6 5,6
Slika 30 prikazuje tehnično shemo sekundarnega dela model separacije z odbojnim in čeljustnim drobilcem, kjer poteka sejanje in drobljenje frakcij 0–4 mm, 4–8 mm, 8–16 mm in 16–32 mm. Shema je popolnoma enaka kot pri modelu z odbojnim drobilcem, razlike se pojavijo samo pri parametrih opreme in zmogljivosti. Tabela 12 prikazuje parametre sita, s katerim sejemo frakcije 0–4 mm, 4–8 mm, 8–16 mm in 16–32 mm.
54
7 REZULTATI IN ANALIZA
7.1 PRIMERJAVA ZMOGLJIVOSTI
Količine vstopnega materiala posameznih modelov separacije so predstavljene v grafu 1.
Najbolj zmogljiva je separacija s kombinacijo čeljustnega in odbojnega drobilca, v katero bi lahko v eni uri vstopilo 238 t/h materiala. Najmanj zmogljiv je model s čeljustnim drobilcem, ki zmore 114 t/h materiala.
Graf 1: Primerjava zmogljivosti modelov separacij
Graf 2: Primerjava količine proizvedenih produktov 114
Čeljustni drobilec Odbojni drobilec Čeljustni + odbojni drobilec
Čeljustni drobilec Odbojni drobilec Čeljustni + odbojni drobilec
55 Iz grafa 2, ki prikazuje količino proizvedenih končnih produktov v t/h, dobimo potrditev, da je najbolj zmogljiv model s kombinacijo čeljustnega in odbojnega drobilca. Pri analizi končnih produktov sta najpomembnejši količini frakcij 0–4 mm in 8–16 mm. Pri teh proizvodih ni velike razlike med modelom z odbojnim drobilcem in modelom s kombinacijo drobilcev. Količine proizvedenih materialov se ne ujemajo popolnoma z zmogljivostmi separacij, saj v grafu 2 niso prikazane nekatere frakcije ( 32–63 mm in 0–16 mm).
7.2 PRIKAZ REZULTATOV DROBLJENJA
V tem poglavju bo prikazana primerjava učinkovitosti drobljenja z različnih vrst drobilcev, ki so bili uporabljeni v modelu separacije. Primerjane bodo granulacijske sestave produktov drobljenega materiala posameznih drobilcev. Vstopni material v separacijo je pri vseh modelih enak.
Iz granulacijske analize lahko izračunamo parametre velikosti delcev, to so d50, d80 in d99.
Izračun presevkov opravimo s pomočjo linearne interpolacije, ki nam poda želeno vrednost med dvema znanima vrednostma. Pri izračunu naredimo majhno napako, saj linearna interpolacija predpostavi linearen potek grafa med dvema točkama. Enačba 33 predstavlja splošno formulo linearne interpolacije, s katero določimo vrednost x ali y, od katerih je ena znana vrednost. Vrednosti x0 in y0 sta znani vrednosti, manjši od x in y, vrednosti x1 in y1 sta znani vrednosti, večji od x in y. Enačbo rešimo za x in dobimo enačbo 34, s katero lahko določimo velikost delcev pri določenem presevku. (Dagra, 2016)
𝑦 − 𝑦0
𝑥 − 𝑥0 = 𝑦1− 𝑦0
𝑥1− 𝑥0 (33)
𝑥 =(𝑦 − 𝑦0)(𝑥1− 𝑥0)
𝑦1− 𝑦0 + 𝑥0 (34)
Graf 3: Granulacija vstopnega materiala 0
56 Graf 3 prikazuje granulacijsko sestavo izbranega stopnega materiala v modelu separacij. Z uporabo linearne interpolacije lahko določimo naslednje karakteristične premere zrn:
• d50 = 172,72 mm,
• d80 = 375,14 mm,
• d99 = 597,88 mm.
7.2.1 Rezultati čeljustnega drobilca
Čeljustni drobilec smo uporabili v dveh modelih, kot samostojen drobilec in v kombinaciji z udarnim drobilcem. Graf 4 prikazuje granulacijske krivulje materiala, ki vstopa in nato izstopa iz čeljustnega drobilca. Pri primerjavi vstopnih granulacij je razvidno, da so v drobilec, ki je bil v kombinaciji z odbojnim drobilcem, vstopali delci večjih premerov. Tabela 13 prikazuje karakteristične premere granulacijskih krivulj čeljustnega drobilca, ki potrjujejo, kar je razvidno iz grafa.
Graf 4: Primerjava vstopnih in izstopnih granulacij čeljustnega drobilca
Pri primerjavi izstopnih granulacijskih krivulj ugotovimo, da čeljustni drobilec v kombinaciji z odbojnim, dosega nekoliko bolj grobe granulacije. To je posledica večjih vstopnih velikosti delcev, saj pri njihovem drobljenju nastane manj delcev manjših premerov. Graf 4 prikazuje granulacijske analize materialov, ki se drobijo s čeljustnim drobilcem. Čeljustni drobilec smo uporabili v dveh modelih, drobljenje samo s čeljustnim drobilcem in kombinacija čeljustnega in udarnega drobilca. Iz grafa je razvidno, da so vstopne granulacije sestavljene iz zrn večjih premerov. Razlog za to je nastavitev zevi čeljusti drobilca, ki je 63 mm. Iz tega razloga želimo
0
57 v drobilec pripeljati samo delce večje od 63 mm, saj manjši samo padejo skozenj brez drobljenja, kar ima za posledico manjšo učinkovitost in kapaciteto drobilca.
Tabela 13: Karakteristični premeri delcev pri čeljustnem drobilcu Čeljustni –
Čeljustni drobilec smo uporabili v dveh modelih, kot samostojen drobilec in v kombinaciji z udarnim drobilcem. prikazuje granulacijske krivulje materiala, ki vstopa in nato izstopa iz čeljustnega drobilca. Pri primerjavi vstopnih granulacij je razvidno, da so v drobilec, ki je bil v kombinaciji z odbojnim drobilcem, vstopali delci večjih premerov. Tabela 13 prikazuje karakteristične premere granulacijskih krivulj čeljustnega drobilca, ki potrjujejo, kar je razvidno iz grafa.
Pri primerjavi izstopnih granulacijskih krivulj ugotovimo, da čeljustni drobilec v kombinaciji z odbojnim, dosega nekoliko bolj grobe granulacije. To je posledica večjih vstopnih velikosti delcev, saj pri njihovem drobljenju nastane manj delcev manjših premerov.
7.2.2 Rezultati odbojnega drobilca
Pri primerjavi granulacijskih krivulj odbojnega drobilca ugotovimo, da je granulacija produktov enaka, ne glede na granulacijo vstopnega materiala, kar je razvidno iz grafa 5 in tabele 14. To je posledica zasnove drobilca, ki uporablja na dnu režo, skozi katero nadmerni delci prehajajo veliko težje, kot pa skozi zev med čeljustmi pri čeljustnem drobilcu. Pri tem moramo poudariti, da je prehod nadmernih delcev odvisen predvsem od oblike le-teh. Kadar imamo veliko podolgovatih delcev, bo nadmernih delcev bistveno več kot pa pri kockastih ali sferičnih oblikah delcev.
Tabela 14: Karakteristični premeri delcev pri odbojnem drobilcu Odbojni –
58 Graf 5: Primerjava vstopnih in izstopnih granulacij odbojnega drobilca
V primerjavi s čeljustnim drobilcem odbojni proizvede veliko več finih delcev, 50 % presevek je pri velikost 8,2 mm, medtem ko je pri čeljustnem 42,6 mm. Razlog za razliko je v nastavitvah zevi oziroma reže drobilcev, in sicer pri čeljustnem drobilcu 63,5 mm in 25 mm pri odbojnem drobilcu. Drugi razlog je način drobljenja, saj pri drobljenju z udarom delec razpade na več delov kot pri drobljenju s strigom.
7.2.3 Rezultati vertikalnega odbojnega drobilca
Pri analizi granulacijskih krivulj ugotovimo, da je granulacija produktov pri vseh treh modelih enaka, kar je prikazano v grafu 6. Prvi razlog za to je v granulaciji vstopnega materiala, ki je pri vseh treh modelih zelo podoben. Drugi razlog je v nastavitvah drobilca, saj ima v vseh treh modelih drobilec enako hitrost vrtenja rotorja, ki najbolj vpliva na velikost produktov.
Vstopni material smo prilagodili glede na svoje potrebe, zato v drobilec vstopajo predvsem frakcije 4–8 mm in 16–32 mm, ki jih potrebujemo manj. Iz grafa 6 lahko razberemo, da smo iz vstopne frakcije do velikosti 40 mm pridobili frakcijo do velikosti 13 mm s približno 55 % delcev, manjših od 4 mm.
59 Graf 6: Primerjava vstopnih in izstopnih granulacij vertikalnega odbojnega drobilca
7.3 ANALIZA KONČNIH PRODUKTOV
V tem poglavju bodo predstavljene granulacijske analize produktov simuliranih separacij.
Produkti bodo analizirani v dveh skupinah, agregati za betone in tamponi za nasipe in gradnjo cest. Tamponi za nasipe in cesto gradnjo pa morajo biti v skladu s standardom SIST EN 13242:
2003 + A1: 2008 in Tehničnimi specifikacijami za javne ceste Republike Slovenije: TSC 06.200 : 2003 Nevezane nosilne in obrabne plasti. Agregati za betone morajo ustrezati standardu SIST EN 12620: 2002 + A1: 2008.
7.3.1 Analiza tamponov
Pri analizi karakterističnih premerov ugotovimo, da so materiali, ki smo jih pridobili z drobljenjem ustrezni specifikacijam za javne ceste v RS. Tabela 15 prikazuje vse karakteristične premere. Po TSC za javne ceste RS zgornja meja prikazuje material z večjo vsebnostjo finih delcev, spodnja meja pa prikazuje material z večjo vsebnostjo grobih delcev. Vsi pridobljeni rezultati iz simulacij so znotraj intervala, določenega po TSC. (TSC 06.200 : 2003)
Kljub ustreznosti materiala po karakterističnih premerih, graf 7 prikazuje odstopanje v presevkih pod 30 %. Materiali, ki so pridobljeni s simulacijami, imajo nekaj odstotkov manj finih delcev, kot bi jih potrebovali po TSC. Iz tega razloga so v analizo vključene granulacijske krivulje in ne samo karakteristični primeri, saj nam krivulje veliko bolj podrobno prikažejo razporeditev velikosti delcev.
60 Tabela 15: Karakteristični premeri delcev po TSC Republike Slovenije in drobljenih
materialov iz simulacij
TSC za javne ceste RS Rezultati iz simulacij Zgornja meja Spodnja meja 0–32 mm čeljustni in odbojni
drobilec
Graf 7: Analiza produktov 0–32 mm
Pomanjkanje finih delcev lahko rešimo na dva načina. Prvi je, da povečamo število obratov rotorja drobilca, s tem povečamo hitrost delcev pri trku v odbojne plošče, ki pomeni razpad delca na še več manjših delcev. Drugi način je še dodatno zmanjšanje reže odbojnega drobilca, vendar glede na priporočila proizvajalca. Z zmanjšanjem reže tudi negativno vplivamo na kapaciteto drobilca. V obeh primerih bi se povečala obraba drobilca, predvsem udarnih letev in odbojnih plošč.
61 7.3.2 Analiza agregatov za betone
Analiza agregatov za betonske mešanice je razdeljena na dva dela, analiza frakcije 0–4 mm in analiza frakcij 4–8 mm, 8–16 mm in 16–32 mm. Vse mejne vrednosti, ki so uporabljene za analizo produktov, so pridobljene iz standarda SIST EN 12620: 2002 + A1: 2008, ki natančno opredeljuje zahteve agregatov za betonske mešanice. (SIST EN 12620: 2002)
Graf 8 prikazuje granulacijske analize frakcije 0–4 mm, ki smo jih pridobili iz simulacij treh modelov separacije. Frakciji, pridobljeni z odbojnim drobilcem in kombinacijo drobilcev, popolnoma ustrezata zahtevam standarda. Frakcija, pridobljena s čeljustnim drobilcem, pa potrebuje nekoliko več delcev v območju med 0,6 mm in 2 mm.
Graf 8: Analiza produkta 0–4 mm
Razlog za nekoliko slabšo frakcijo 0–4 mm pri modelu s čeljustnim drobilcem je v postavitvi pri sekundarnem drobljenju. Pri modelu s čeljustnim drobilcem v vertikalni odbojni drobilec vstopa material velikosti do 40 mm, medtem ko je pri ostalih modelih vstopni material do 32 mm. Razlog za takšno postavitev je v večji proizvodnji končnih produktov, saj dobimo pri modelu s čeljustnim drobilcem ogromno materiala med 40 mm in 63 mm.
Iz graf 9 in graf 10, ki prikazujeta granulacijske krivulje frakcij 4–8 mm, 8–16 mm in 16–32 mm, ugotovimo, da nekaj krivulj ni v skladu s standardom. Frakcije, ki ne ustrezajo, so 16–40 mm iz modela s čeljustnim drobilcem ter frakciji 4–8 mm in 8–16 mm iz modela z odbojnim drobilcem in modela s kombinacijo drobilcev. Zahteve po standardu so, da mora biti delež delcev izven intervala velikosti frakcije pod 20 %.
0
62 Graf 9: Produkti 4–8 mm, 8–16 mm in 16–40 mm, model s čeljustnim drobilcem Razlog za neustreznost frakcije 16–40 mm je v večji vstopni frakciji na zadnje tri etažno sito.
Težavo lahko odpravimo z mrežo manjše nazivne velikosti, na primer 32 mm, kot pri ostalih modelih. V tem primeru zmanjšamo količino produktov tri etažnega sita v sekundarnem delu, predvsem 0–4 mm, saj se zmanjša količina vstopnega materiala v vertikalni udarni drobilec.
Poveča se pa količina frakcije 32–63 mm, ki pa je ne potrebujemo v velikih količinah.
Graf 10: Produkti 4–8 mm, 8–16 mm in 16–32 mm model s kombinacijo drobilcev 7,94
63 Razlog za neustreznost frakcij 4–8 mm in 8–16 mm je v nekoliko manjši učinkovitosti tri etažnega sita, kar je razvidno iz tabele 9 in tabele 12. Učinkovitost sit na etaži 2 je 85 % oziroma 80 %, na etaži tri pa 77 %. Posledice se pokažejo v zmanjšani količini materiala, ki prehaja skozi mrežo in v večji količini delcev manjših premerov v frakcijah 4–8 mm in 8–16 mm.
Težavo lahko odpravimo na dva načina, prvi je z zmanjšanjem količine vstopnega materiala na sito, s čimer zmanjšamo količino produktov. Drugi način pa je z izbiro sita večjih dimenzij, s čimer pridobimo večjo sejalno površino, ki bi enako količino vstopnega materiala presejala z večjo učinkovitostjo. Te prednosti bi veljale za vse frakcije, ki jih pridobivamo s tem sitom.
64
8 ZAKLJUČEK
Zaradi vse večjega povpraševanja in zahtev po kakovostnih agregatih iz tehničnega kamna se vse več kamnolomov odloča za uporabo stacionarnih separacij za procese drobljenja in separiranja (sejanja). V magistrski nalogi sem predstavil osnove procesov in naprave drobljenja in sejanja ter programski paket AggFlow, ki se uporablja za simulacijo teh procesov.
Program AggFlow je zelo uporaben pripomoček pri zasnovi modelov separacije. Program ima široko bazo podatkov, iz katere lahko preprosto izbiramo med različnimi tipi opreme, ki jo potrebujemo. Šolska verzija, ki sem jo uporabljal, je omejena predvsem pri izbiri opreme in granulacij vstopnega materiala. Kljub omejitvam programskega paketa sem lahko postavil tri različne modele separacije, ki bi se lahko uporabili v praksi.
Iz pridobljenih rezultatov sem ugotovil, da je najbolj zmogljiv model separacije, ki uporablja kombinacijo čeljustnega in odbojnega drobilca, kar je razvidno iz grafov primerjave zmogljivosti. Čeljustni drobilec se zaradi svoje zasnove uporablja za drobljenje delcev večjih premerov, ki se nato še dodatno drobijo z odbojnimi ali konusnimi drobilci. Ker v vstopnem materialu, ki bi ga drobili in separirali v kamnolomu Žusem, ni takšnih delcev, ta model separacije ni primeren.
Model, ki bi bil najboljši za uporabo v kamnolomu Žusem, je model z odbojnim drobilcem. Ta model ima za 14,3 % manjšo vstopno kapaciteto in proizvede 6,2 % manj frakcije 0–4 mm, 6,7
% manj frakcije 4–8 mm, 5,4 % manj frakcije 8–16 mm in 64 % manj frakcije 16–32 mm.
Razlog za izbiro tega modela je v enostavnejši zasnovi, saj potrebujemo manj transportnih trakov, manj presipov in navsezadnje manj prostora. Tudi zmogljivost je zadostna, saj je cilj čim večja proizvodnja frakcij 0–4 mm in 8–16 mm, kjer ni velike razlike med modeloma. Pri tem je treba poudariti, da bi bilo potrebno povečati dimenzije zadnjega 3-etažnega sita, da bi zadovoljili zahtevam glede kakovosti produktov. Ta problem se je pojavil tudi pri modelu s kombinacijo drobilcev.
Na trgu je še kar nekaj drugih programov, ki so namenjeni simuliranju procesov drobljenja in sejanja, vendar so licence programov zelo drage ali pa namenjene samo kupcem opreme določenega proizvajalca. V prihodnosti bo razvoj zagotovo tekel v izboljšanju programov, predvsem tistih, ki uporabljajo princip dinamične simulacije. Z dinamično simulacijo lahko natančneje simuliramo realne pogoje, ki jih srečamo v separacijah tehničnega kamna. Predvsem zmanjšanje učinkovitosti drobljenja zaradi obrabe drobilcev in učinkovitosti sejanja ob prisotnosti vlažnega materiala, ki se lepi na mreže sit, in zmanjšuje sejalno površino.
Omejitev programa AggFlow je poleg omejitev šolske licence predvsem to, da se predpostavljajo idealni pogoji drobljenja in sejanja, ki pa se v praksi zelo težko, če sploh, dosežejo. Iz tega razloga bo tudi razvoj programov temeljil predvsem na tistih z dinamično simulacijo. Je pa program AggFlow z omejitvami šolske licence odličen za spoznavanje in
65 povezovanje procesov drobljenja in sejanja v celoto in reševanje osnovnih problemov, ki se pri tem pojavijo. Za uporabo v praksi in modeliranje separacij v kamnolomih bi pa zagotovo potrebovali večjo bazo podatkov in možnost spreminjanja granulacij vstopnih materialov, kar omogoča polna verzija programa.
66
9 LITERATURA IN VIRI
1. AggFlow. 2014. AggFlow DM Online Help. Adjusting Screens. [Elektronski] AggFlow, 2014. [Navedeno: 10. 10 2020.] https://www.aggflow.com/help/en/Default.htm.
2. Agregati za beton. SIST EN 12620:2002+A1:2008.
3. Agregati za nevezane in hidravlično vezane materiale za uporabo v inženirskih objektih in za gradnjo cest. SIST EN 13242:2003+A1:2008.
3. Agregati za nevezane in hidravlično vezane materiale za uporabo v inženirskih objektih in za gradnjo cest. SIST EN 13242:2003+A1:2008.