MODELI RANLJIVOSTI

Analiza ranljivosti oz. ugotavljanje občutljivosti prostora je metoda, s katero ugotavljamo za nek poseg ali razvojno dejavnost bolj ranljive oz. občutljive dele prostora. Bistveni namen je opredeljevanje delov prostora, kamor je manj ustrezno ali neustrezno umestiti določene dejavnosti ali določen poseg. Prostorsko modeliranje analize ranljivosti prostora za vetrne elektrarne je bilo opravljeno s programom ProVal2000. Celice rastra so velike 100x100 m². Modeliranje je bilo praviloma opravljeno z modelom neposrednega prirejanja ocen – z matrikami. Podatkom so bile pripisane vrednosti od 1 (vpliva ni) do 5 (vpliv je nesprejemljiv). Izbor modelov (matrika interakcij) in vrednotenje vplivov je bilo opravljeno na podlagi lastne presoje in podatkov, pridobljenih z anketiranjem.

5.4.1 Model ranljivosti tal in reliefa Vplivi posega:

- trajna sprememba izpostavljenih grebenov in vrhov; točkasti poseg večjega obsega za temelje vetrnih stebrov in plitvejši linijski poseg za podzemni kablovod,

- ogroženost posebnih morfoloških oblik, - slabša stabilnost zemljišč,

- večanje erozijskega delovanja,

- povečana ogroženost območij velikih strmin.

Koncept modela:

- bolj ranljivi so izpostavljeni grebeni in vrhovi, zlasti tisti na območjih z velikimi strminami,

- bolj ranljive so posebne morfološke oblike, - bolj ranljiva so območja višje kategorije erozije, - bolj ranljiva so območja nestabilnega ozemlja.

Sliki 35 in 36: Ranljivosti tal in reliefa za Slovenijo (levo) in izsek za SV Slovenijo (temneje je bolj ranljivo)

Rezultat modela:

Bolj ranljiva so hribovita in bolj strma ter izpostavljena območja Pohorja, Kozjaka, Boča in Haloz. Griči Slovenski goric, razen v SZ delu, so manj ranljivi, Dravsko – Ptujsko polje ni ranljivo z vidika tal in reliefa.

5.4.2 Model ranljivosti narave Vplivi posega:

- uničenje ali sprememba stanja posebnih habitatov, pestrih biotopov, območij z različnim naravovarstvenim režimom,

- uničenje, spremembe stanja ali onesnaženje površinskih vodotokov.

Koncept modela:

- bolj ranljivi so pestrejši biotopi (gozd), območja posebnih vrednosti (gozdni rob), - bolj ranljiva so ekološko pomembna območja - točke in območja naravnih vrednot, - bolj ranljiva so zaščitena območja narave oz. naravne dediščine (narodni parki in

naravni spomeniki so bolj ranljivi od regijskih in krajinskih parkov),

- bolj ranljivi so vodotoki, kategorizirani kot naravna dediščina, in vegetacija ob njih, - naravno ohranjena območja na večjih strminah so bolj ranljiva,

- bolj ranljiva so območja naravnih habitatov, migracijskih poti ptic (območja zavarovana kot Natura 2000, po direktivah o habitatih in o pticah).

Sliki 37 in 38: Ranljivost narave za Slovenijo (levo) in izsek za SV Slovenijo (temneje je bolj ranljivo)

Rezultat modela:

Bolj ranljiva območja so naravovarstveno zaščitena gozdna območja hribovitega Pohorja, Boča in Kozjaka. Enako ranljiva so območja vzdolž večjih vodotokov (Drava, Dravinja, Pesnica, Mura) in drugih vodnih pojavov (jezera v Slovenski goricah – Pernica, Pristava, Komarnik, Radehova). Območje Slovenskih goric je manj ranljivo, razen tam, kjer se pojavijo razpršene točke višje ranljivosti. Tudi Dravsko - Ptujsko polje je manj ranljivo, razen vzdolž vodotokov.

5.4.3 Model ranljivosti bivalne kakovosti Vplivi posega:

- povečanje stopnje hrupa v bivalnem in naravnem okolju, - pojavljanje pobliskavanja rotorjev in migljajoče sence, - povečanje stopnje hrupa v športno-rekreacijskih območjih.

Koncept modela:

- bolj ranljiva so območja v bližini strnjenih ali razpršenih naselij,

- bolj ranljiva so športno rekreacijska območja – območja naravne in kulturne dediščine, izjemne krajine, območja gozdov,

- bolj ranljiva so območja v bližini površinskih voda.

Sliki 39 in 40: Ranljivost bivanjske kakovosti za Slovenijo (levo) in izsek za SV Slovenijo (temneje je bolj ranljivo)

Rezultat modela:

V obravnavanem območju SV Slovenije je poselitev zelo razpršena, zato kot bolj ranljiva izstopajo tako območja strnjenih naselij oz. večjih mest (Maribor, Ptuj) kot območja razpršene poselitve Haloz, Slovenskih goric, deloma Kozjaka. Manj ranljiva so območja hribovitega, gozdnatega in neposeljenega Boča in Pohorja.

5.4.4 Model ranljivosti krajinske slike Vplivi posega:

- sprememba značilnih pogledov,

- sprememba značilne krajinske strukture,

- zakrivanje vidno izpostavljenih, privlačnih delov prostora, - zmanjševanje krajinske pestrosti,

- vnos novih elementov v krajino.

Koncept modela:

- bolj ranljiva so območja izjemnih krajin,

- bolj ranljiva so vidno izpostavljena območja (greben, gozdni rob, vodni pojavi itd.), - bolj ranljiva so območja in spomeniki kulturne dediščine.

Sliki 41 in 42: Ranljivost krajinske slike za Slovenijo (levo) in izsek za SV Slovenijo (temneje je bolj ranljivo)

Rezultat modela:

Bolj ranljiva so območja kulturne dediščine na ožjem območju Pohorja, Boča in na SV robu Slovenskih goric. Najmanj ranljiv je predel Dravsko- Ptujskega polja, medtem ko je v preostalem predelu obravnavanega območja SV Slovenije ranljivost zelo mozaična.

5.4.5 Združevanje modelov ranljivosti – skupna ranljivost prostora

Rezultat modeliranja je serija kart ranljivosti posamezne okoljske sestavine zaradi posega.

Te karte se nato združijo v skupno karto ranljivosti. Načinov združevanja je več, uporabljeno pa je bilo pravilo maksimuma – model na določenem območju pokaže tisto najvišjo vrednost ranljivosti, ki je bila prisotna v kateremkoli od delnih modelov.

Sliki 43 in 44: Skupna ranljivost prostora oz. Slovenije (levo) in izsek za SV Slovenijo (temneje je bolj ranljivo)

Rezultat modela:

Bolj ranljiva so naravovarstveno zaščitena gozdna območja hribovitega Pohorja, Kozjaka, ter Boča in Haloz. Enako ranljiva so območja vzdolž večjih vodotokov (Drava, Dravinja, Pesnica, Mura) in drugih vodnih pojavov (jezera v Slovenski goricah – Pernica, Pristava, Komarnik, Radehova). Področje Slovenskih goric je relativno manj ranljivo razen na SV robu, tam, kjer so območja izjemnih krajin in kulturne dediščine. Najmanj ranljivo je območje Dravsko-Ptujskega polja, razen vzdolž površinskih vodotokov.