Največji delež anketiranih učencev je odgovorilo, da so obiskovali tretji razred osnovne šole (35,80 %), enako število učencev pa je odgovorilo, da so obiskovali prvi (32,10 %) in peti razred osnovne šole (32,10 %).
3.4.2 Postopek zbiranja podatkov
Za namen naše raziskave smo uporabili anketo kot tehniko zbiranja podatkov, instrument pa je anketni vprašalnik. V spletnem programu 1KA sta bila izdelana dva anketna vprašalnika.
Eden za učitelje razrednega pouka, ki poučujejo prvi, tretji in peti razred ter eden za učence, ki
40 obiskujejo prvi, tretji in peti razred. Reševanje obeh anketnih vprašalnikov je bilo anonimno.
Anketni vprašalnik za učitelje je vključeval 28 vprašanj, od tega 21 vprašanj zaprtega tipa, štiri vprašanja odprtega tipa in tri vprašanja kombiniranega tipa. Vključeni sta bili tudi dve petstopenjski numerični ocenjevalni lestvici. Anketni vprašalnik za učence je vključeval 12 vprašanj, od tega devet vprašanj zaprtega tipa in tri vprašanja kombiniranega tipa. Na začetku zbiranja podatkov smo kontaktirali ravnatelje različnih osnovnih šol po Sloveniji. Povezavo do spletnih anketnih vprašalnikov smo najprej poslali na elektronske naslove ravnateljev, ki so povezavo poslali učiteljem in učencem. Povezavo smo objavili prav tako na socialnem omrežju Facebook. Zbiranje podatkov je potekalo od maja do julija 2021.
3.4.3 Postopek obdelave podatkov
Dobljeni rezultati so kvantitativno analizirani in predstavljeni v besedni obliki, s tabelami in grafi pridobljenimi s pomočjo programa Microsoft Excel. Nekatera raziskovalna vprašanja smo prikazali s preglednicami, ki so bile oblikovane v programu SPSS. Uporabili smo Kullbackov 2Î-preizkus, s katerim smo ugotavljali razlike med odgovori učiteljev in učencev glede pogostosti izvajanja učiteljevega interpretativnega branja v razredu in glede tega, ali učitelji spodbujajo učence k branju.
3.5 REZULTATI RAZISKAVE IN INTEPRETACIJA
V nadaljevanju so obravnavani rezultati ustrezno izpolnjenih anketnih vprašalnikov za učitelje in učence. Odgovori na vprašanja obeh anketnih vprašalnikov, tako za učitelje kot za učence, so razvrščeni glede na posamezna raziskovalna vprašanja in so prikazani s tabelami ter grafi.
Vzorec učiteljev in učencev se pri vprašanjih razlikuje zaradi neizpolnjenih oziroma delno izpolnjenih posameznih vprašanj.
3.5.1 Prvo raziskovalno vprašanje
V kolikšni meri učitelji vedo, kaj pomeni interpretativno branje pri pouku književnosti?
Rezultati
Drugo vprašanje: kako bere učitelj, ko bere interpretativno?
Pri drugem vprašanju smo želeli ugotoviti, ali učitelji vedo, kako morajo brati, ko berejo interpretativno. Izbirali so lahko med petimi odgovori, ki so prikazani v spodnjem grafu.
41 Graf 3: Odgovori učiteljev na vprašanje, kako bere učitelj, ko bere interpretativno
Največ učiteljev je odgovorilo, da učitelj interpretativno bere, ko estetsko bere (37,5 %), najmanj pa, ko bere nevtralno logično (3,8 %). Veliko učiteljev prav tako meni, da učitelj interpretativno bere, ko bere po občutku (27,4 %). Poleg tega 15,0 % učiteljev meni, da učitelj glasno bere in pa 16,3 % jih meni, da učitelj bere umetnostno besedilo, ko interpretativno bere.
Tretje vprašanje: kaj želi učitelj z interpretativnim branjem literarnega besedila doseči pri učencih?
Pri tretjem vprašanju smo želeli izvedeti, ali učitelji vedo, kakšen učinek ima interpretativno branje na učence. Izbirali so lahko med odgovori, ki smo jih oblikovali glede na predhodno pregledano literaturo. Učitelji so imeli na izbiro pet možnih odgovorov, ki so prikazani na spodnjem grafu. Izbrali so lahko enega ali največ dva odgovora.
Graf 4: Odgovori učiteljev na vprašanje, kaj želi učitelj z interpretativnim branjem literarnega besedila doseči pri učencih
42 Največ učiteljev (30,9 %) meni, da želi učitelj z interpretativnim branjem pri učencih doseči umetniško doživljanje, nekaj manj pa jih meni, da aktivno poslušanje (27,3 %). Najmanj učiteljev meni, da z interpretativnim branjem pri učencih ne razvijajo komunikacije z literaturo (12,1 %). Poleg tega se jih je 17,0 % odločilo za boljše pomnjenje in 12,7 % za bralno razumevanje.
Četrto vprašanje: del katere faze šolske interpretacije umetnostnega besedila, ki so zapisane v veljavnem učnem načrtu, je interpretativno branje?
Pri četrtem vprašanju so učitelji umestili interpretativno branje v eno izmed faz šolske interpretacije umetnostnega besedila. Pri tem so morali upoštevati zaporedje faz, ki je zapisano v veljavnem učnem načrtu za slovenščino (glej 2.3.2). Na izbiro so imeli prvo, drugo, tretjo, četrto in peto fazo.
Graf 5: Odgovori učiteljev o umestitvi interpretativnega branja v zaporedje faz šolske interpretacije umetnostnega besedila
Skoraj polovica učiteljev (46,8 %) umešča interpretativno branje v tretjo fazo šolske interpretacije umetnostnega besedila. Nekoliko manj (28,5 %) jih umešča v drugo fazo, najmanj pa v peto fazo (3,9 %). Za prvo fazo se je odločilo 13,0 % učiteljev, za četrto pa 7,8 % anketiranih učiteljev.
Peto vprašanje: na kaj vse mora biti učitelj pozoren, ko interpretativno bere umetnostno besedilo?
Peto vprašanje je bilo odprtega tipa, in sicer so učitelji morali zapisati, na kaj vse mora biti učitelj pozoren med interpretativnim branjem. Za lažjo ponazoritev smo odgovore razvrstili v deset skupin glede na podobnost odgovorov.
43 Graf 6: Odgovori učiteljev na vprašanje, na kaj vse mora biti učitelj pozoren, ko interpretativno bere
umetnostno besedilo
Največ učiteljev (48,2 %) je odgovorilo, da mora biti učitelj pozoren na nebesedne spremljevalce govorjenja (hitrost, mimiko, glasnost, barvo glasu, intonacijo ipd.), skoraj tretjina (30,1 %) jih poudarja vsebino besedila. Nekaterim učiteljem se zdi še pomembno, da so med interpretativnim branjem pozorni na čustva, estetsko branje, odzive učencev, domiselnost in s tem večjo motiviranost učencev (16,9 %). Najmanj učiteljev (4,8 %) meni, da morajo biti pozorni na sporočilo besedila, značilnosti literarnih oseb, na komunikacijo z besedilom in učenci ter na doživeto branje, premore med in po branju.
Interpretacija
S prvim raziskovalnim vprašanjem smo želeli preveriti znanje učiteljev o interpretativnem branju pri pouku književnosti. Najprej smo zastavili vprašanje, ki preverja, ali učitelji vedo, kako morajo brati, ko berejo interpretativno. B. Krakar - Vogel (2020) navaja, da je potrebno brati predvsem estetsko in čustveno izrazno, ker bo učitelj le na tak način pri učencih dosegel estetsko (umetniško) doživljanje. Glede na možne odgovore, bi učitelj moral pri interpretativnem branju estetsko brati, kar je odgovorilo 37,5 % anketiranih učiteljev. Poleg tega je skoraj tretjina anketiranih učiteljev (27,4 %) izbralo odgovor, da učitelj bere po občutku, ko interpretativno bere. Ta podatek je zaskrbljujoč, saj je interpretativno branje proces, na katerega se je potrebno predhodno ustrezno pripraviti in ne zgolj zaupati lastnim občutkom, ki so velikokrat lahko napačni. D. Haramija (2017) poudarja, da so učitelji profesionalni bralci, zato se morajo na branje predhodno pripraviti, da učencu omogočijo doživljanje, sprejemanje, razumevanje besedila in odzivanje nanj. Učitelj ima po besedah M. Kordigel (2008) pri
44 interpretativnem branju pomembna cilja, in sicer želi pri učencih doseči predvsem umetniško doživljanje, ki bi povečalo zanimanje za literaturo in učenčevo komunikacijo z literaturo (Krakar - Vogel, 2004). Pri tem vprašanju je približno tretjina (30,9 %) učiteljev izbralo umetniško doživljanje, komunikacijo z literaturo pa je izbralo le 12,1 % učiteljev. Več pozornosti so namenili aktivnemu poslušanju (27,3 %), kar je seveda tudi pomembno, ampak to ni primarni cilj interpretativnega branja. Zanimalo nas je prav tako znanje učiteljev o fazah šolske interpretacije umetnostnega besedila, katere del je tudi interpretativno branje. Upoštevali smo zaporedje faz, ki so zapisane v veljavnem učnem načrtu za slovenščino (Program osnovna šola. Slovenščina. Učni načrt, 2018, str. 70). Interpretativno branje uvrščamo v drugo fazo šolske interpretacije. Pravilno je odgovorila le slaba tretjina učiteljev (28,5 %) kar pomeni, da je poznavanje učnega načrta razmeroma slabo. Skoraj polovica učiteljev (46,8 %) se je odločila za tretjo fazo. Menimo, da bi se učitelji morali bolje seznaniti z vsebino učnega načrta za slovenščino, saj je to pomemben del strokovne podkovanosti vsakega učitelja. Nazadnje nas je zanimalo, ali učitelji vedo, na kaj vse morajo biti pozorni med interpretativnim branjem. Skoraj polovica učiteljev (48,2 %) je omenila nebesedne spremljevalce govorjenja, kar je spodbuden podatek, približno tretjina (30,1 %) pa jih je poudarila vsebino besedila. K. Podbevšek (2017) pravi, da je pogoj za pripravo na glasno interpretativno branje dobro poznavanje vsebine in seznanitev z literarnovednimi okoliščinami besedila. Med samim izvajanjem interpretativnega branja pa moramo biti pozorni na slišne (premori, intonacije, tempo, glasnost, register, barva glasu, ritem, besedne modulacije) in vidne (mimika, geste, položaj telesa, očesni stik) nebesedne spremljevalce govorjenja. Predlagamo, da bi za učitelje morali biti organizirani vsakoletni seminarji o interpretativnem branju, ki bi izboljšali znanje učiteljev o samem interpretativnem branju in posledično izboljšali kakovost njihovega izvajanja.
Odgovor: na podlagi dobljenih podatkov lahko trdimo, da slaba polovica anketiranih učiteljev ve, kako mora brati učitelj, ko bere interpretativno. Približno tretjina učiteljev ve, da želi učitelj s svojim interpretativnim branjem pri učencih doseči umetniško doživljanje, zelo malo učiteljev (12,1 %) pa ve, da tudi komunikacijo z literaturo. Skoraj polovica učiteljev ve, da moramo med interpretativnim branjem paziti na nebesedne spremljevalce govorjenja. Ugotovili smo, da je poznavanje faz šolske interpretacije v učnem načrtu slabo, saj je le slaba tretjina učiteljev odgovorila pravilno. Če odgovorimo na vprašanje, lahko rečemo, da je učiteljevo znanje o interpretativnem branju pri pouku književnosti razmeroma slabo. Takšen rezultat smo pričakovali, saj menimo, da je potrebno na področju interpretativnega branja učiteljev več znanja.
45
3.5.2 Drugo raziskovalno vprašanje
Kaj interpretativno branje pomeni učiteljem?
Rezultati
Šesto vprašanje: ali radi interpretativno berete?
Pri tem vprašanju nas je zanimalo, kakšen odnos imajo anketirani učitelji do interpretativnega branja. Slednje smo želeli ugotoviti tako, da smo jih vprašali, ali sploh radi interpretativno berejo.
Graf 7: Odgovori učiteljev na vprašanje, ali radi interpretativno berejo
Pritrdilno so odgovorili skoraj vsi učitelji (98,7 %). Le 1,3 % pa jih je odgovorilo, da interpretativno ne berejo radi.
Sedmo vprašanje: kako se počutite, ko interpretativno berete učencem?
Pri sedmem vprašanju smo želeli izvedeti nekaj več o samem počutju učiteljev med izvajanjem interpretativnega branja. Pri tem smo podali možne odgovore, ki so prikazani v grafu spodaj in pa dodali možnost drugo, da so lahko dodali še po lastni želji.
46 Graf 8: Odgovori učiteljev o lastnem počutju med interpretativnim branjem
Počutje velike večine učiteljev (92,3 %) je med branjem pozitivno (navdušeno, samozavestno, veselo in ponosno). Negativno oziroma stresno se počuti malo učiteljev (3,9 %). 3,8 % učiteljev je izbralo možnost drugo. Pri tem so odgovorili, da je njihovo počutje odvisno od vsebine, teme, namena besedila in da je takšno branje prijetno ter odgovorno.
Osmo vprašanje: kako pomembno se vam zdi interpretativno branje?
Pri osmem vprašanju smo želeli ugotoviti, kako pomembno je interpretativno branje za učitelje.
Na voljo so imeli pet stopenj, ki so prikazane v spodnjem grafu.
Graf 9: Odgovori učiteljev o pomembnosti interpretativnega branja zanje
Večina učiteljev (94,9 %) meni, da je interpretativno branje zanje zelo pomembno oziroma pomembno, manjšina učiteljev (5,1 %) pa, da je niti pomembno niti nepomembno. Za odgovora nepomembno in zelo nepomembno se ni odločil nihče.
Deveto vprašanje: kaj vam pomeni interpretativno branje?
47 Z devetim vprašanjem smo želeli ugotoviti, kaj učiteljem interpretativno branje pomeni.
Navedli smo nekaj odgovorov, ki so jih imeli na izbiro in so prikazani v spodnjem grafu.
Odgovore smo oblikovali v skladu s predhodno predstavljeno teorijo. Poleg tega smo dodali še možnost drugo za vse tiste, ki niso našli odgovora na vprašanje med našimi odgovori.
Graf 10: Odgovori učiteljev o tem, kaj jim pomeni interpretativno branje
Skoraj polovici učiteljem (41,8 %) interpretativno branje pomeni stik z besedilom, skoraj tretjini (29,1 %) pa estetsko doživljanje. Nekaj manj (15,2 %) učiteljev meni, da jim pomeni improvizacijo in glasno branje (12,7 %). 1,2 % učiteljev je izbralo možnost drugo, ki so v večini zapisali, da jim interpretativno branje pomeni predvsem vživljanje v besedilo.
Interpretacija
Pri drugem raziskovalnem vprašanju nas je zanimalo, kaj interpretativno branje pomeni učiteljem. Želeli smo preveriti počutje učiteljev med samim branjem, saj se nam zdi slednje zelo pomemben pokazatelj kakovostne izvedbe interpretativnega branja. Če učitelji radi berejo, smo preverili s šestim vprašanjem. Kar 98,7 % učiteljev je odgovorilo, da radi interpretativno berejo. Z naslednjim vprašanjem smo ugotavljali počutje učiteljev. Počutje večine učiteljev (92,3 %) je pozitivno (navdušeno, samozavestno, veselo in ponosno), kar je dober podatek.
Ugotovili smo prav tako, da je večini učiteljev (94,9 %) interpretativno branje zelo pomembno oziroma pomembno. Nazadnje nas je zanimalo, kaj učiteljem pomeni interpretativno branje.
Pravilen odgovor je estetsko doživljanje, za kar se je odločila skoraj tretjina (29,1 %) učiteljev.
Skoraj polovici učiteljev (41,8 %) pa interpretativno branje pomeni stik z besedilom. Izvedeli smo, da je interpretativno branje za večino učiteljev pozitivno in pomembno. Zavedati se moramo, da lahko učitelji samo s takšnim odnosom izvajajo kakovostno interpretativno branje in se zavedajo, kot pravi K. Podbevšek (2011), da učenci z interpretativnim branjem razvijajo svoje bralne sposobnosti in bralno kulturo, da znajo vrednotiti in izražati svoja stališča do
48 literature. Najpomembneje pa je, da jim bo pozitiven odnos do literature bogatil njihovo nadaljnjo življenjsko pot.
Odgovor: na podlagi odgovorov lahko sklepamo, da večina učiteljev rada interpretativno bere in se ob tem počuti pozitivno (navdušeno, samozavestno, veselo in ponosno). Poleg tega je večini interpretativno branje pomembno oziroma zelo pomembno. Interpretativno branje skoraj polovici učiteljem pomeni stik z besedilom, slabi tretjini pa estetsko doživetje.
3.5.3 Tretje raziskovalno vprašanje
Kako pogosto učitelji izvajajo interpretativno branje umetnostnega besedila pri pouku književnosti?
Rezultati
Deseto vprašanje: kako pogosto izvajate interpretativno branje umetnostnega besedila?
Z desetim vprašanjem smo želeli ugotoviti pogostost učiteljevega interpretativnega branja v razredu. Pri tem smo uporabili petstopenjsko lestvico (vedno, pogosto, včasih, redko in nikoli).
Odgovori so prikazani v grafu spodaj.
Graf 11: Odgovori učiteljev o tem, kako pogosto izvajajo interpretativno branje umetnostnega besedila
Največ učiteljev je odgovorilo, da interpretativno branje izvajajo pogosto (55,7 %), nekaj manj jih izvaja vedno (38 %). Le 6,3 % jih interpretativno bere včasih. Za odgovora redko in nikoli se ni odločil nihče.
Naslednje vprašanje je bilo del anketnega vprašalnika za učence.
12. vprašanje: kako pogosto učitelj/-ica doživeto/interpretativno bere?
49 Graf 12: Odgovori učiteljev o tem, kako pogosto izvajajo interpretativno branje umetnostnega
besedila
Manj kot polovica učencev je odgovorilo (40,6 %), da učitelji včasih izvajajo interpretativno branje v razredu. Približno tretjina (30,7 %) jih je odgovorila, da ga izvajajo pogosto. Za odgovor vedno se je odločilo le 8,9 % učencev, za odgovor redko se je odločilo 18,8 % učencev, za odgovor nikoli pa samo 1 % učencev.
Interpretacija
S tretjim raziskovalnim vprašanjem smo želeli preveriti pogostost izvajanja učiteljevega interpretativnega branja v razredu. Izvedeli smo, da učitelji najbolj pogosto (55,7 %) izvajajo interpretativno branje v razredu, kar 38,0 % odgovorov učiteljev je pokazalo, da to izvajajo vedno. Da učitelji izvajajo interpretativno branje pogosto oziroma vedno, je spodbuden podatek. Na tem mestu moramo omeniti, da ne vemo, kakšno interpretativno branje učitelji izvajajo. Enako vprašanje smo zastavili tudi učencem. Med odgovori učiteljev in učencev so se pojavile razlike med njimi glede pogostosti izvajanja učiteljevega interpretativnega branja v razredu. Največ učencev je izbralo možnost včasih (40,6 %), najmanj pa možnost nikoli (1 %).
Menimo, da so razlike med odgovori učencev in učiteljev verjetno nastale zaradi tega, ker učitelji ne izvajajo interpretativnega branja dovolj kakovostno in učenci ne obravnavajo določena branja za interpretativna. K. Podbevšek (2008) izpostavlja, da v primeru, če bo učitelj interpretativno branje prepustil improvizaciji in se ne bo skrbno pripravil, učinek ne bo takšen, kot bi moral biti. Menimo, da bi učitelji lahko pogosteje izvajali interpretativno branje v razredu. Ena izmed možnosti so kolegialne hospitacije, ki bi učiteljem pomagale, da bi izboljšali svoje interpretativno branje s povratnimi informacijami. Tako bi bili tudi učitelji bolj motivirani.
50 Odgovor: učitelji največkrat, po lastnem mnenju, pogosto izvajajo interpretativno branje pri pouku književnosti, po mnenju učencev pa včasih.
3.5.4 Četrto raziskovalno vprašanje
Ali se med odgovori učiteljev in učencev pojavljajo razlike glede tega, kako pogosto učitelji izvajajo interpretativno branje v razredu?
Preglednica 2: Primerjava odgovorov med učitelji in učenci glede pogostosti izvajanja interpretativnega branja v razredu.
Interpretacija: vrednost Kullbackovega 2Î-preizkusa ni statistično pomembna (2Î = 8,912; g
= 8; α = 0,350). Ničelno hipotezo obdržimo, saj se med učitelji in učenci ne pojavljajo statistično pomembne razlike glede pogostosti izvajanja učiteljevega interpretativnega branja v razredu.
Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico, za vzorec pa lahko ugotovimo, da je odgovor vedno izbralo več učiteljev (38,0 %) kot učencev (8,9 %), prav tako je odgovor pogosto izbralo več učiteljev (55,7 %) kot učencev (30,7 %). Več učencev (40,6 %) kot učiteljev (6,3
%) je izbralo odgovor včasih. Redko oziroma nikoli je odgovorilo 19,8 % učencev.
Odgovor: med odgovori učiteljev in učencev se ne pojavljajo statistično pomembne razlike glede tega, kako pogosto učitelji izvajajo interpretativno branje v razredu.
3.5.5 Peto raziskovalno vprašanje
Ali se učitelji predhodno pripravijo na interpretativno branje v razredu in kako?
Rezultati
11. vprašanje: menite, da se mora učitelj predhodno pripraviti na interpretativno branje?
Pri 11. vprašanju nas je zanimalo, kaj menijo učitelji o tem, da se mora učitelj na interpretativno branje v razredu predhodno pripraviti.
Vedno Pogosto Včasih Redko Nikoli
Kako pogosto učitelj izvaja interpretativno branje umetnostnega besedila?
Skupaj Učitelji
Učenci
Skupaj
51 Graf 13: Odgovori učiteljev o svojem mnenju o predhodni pripravi učitelja na interpretativno branje
Na 11. vprašanje so učitelji v veliki večini odgovorili pritrdilno (92,4 %). Le 7,6 % jih meni, da se učitelju predhodno ni potrebno pripraviti na interpretativno branje.
12. vprašanje: kako pomembno se Vam zdi, da se učitelj predhodno pripravi na interpretativno branje?
Na 12. vprašanje so učitelji odgovarjali s petstopenjsko lestvico (od zelo pomembno do zelo nepomembno). Želeli smo ugotoviti, kako pomembna jim je predhodna učiteljeva priprava na interpretativno branje.
Graf 14: Odgovori učiteljev o svojem mnenju o pomembnosti predhodne priprave učitelja na interpretativno branje
Velika večina učiteljev (92,4 %) meni, da je zelo pomembno oziroma pomembno, da se učitelj predhodno pripravi na interpretativno branje umetnostnega besedila. Le 7,6 % učiteljem se slednje zdi niti pomembno niti nepomembno. Za nepomembno oziroma zelo nepomembno, se ni odločil nihče.
52 13. vprašanje: ali veste, katere so faze učiteljeve priprave na interpretativno branje?
Pri 13. vprašanju nas je zanimalo, ali učitelji sploh vedo, katere so faze učiteljeve priprave na interpretativno branje.
Graf 15: Odgovori učiteljev o tem, ali vedo, katere so faze učiteljeve priprave ne interpretativno branje
Večina učiteljev (88,5 %) ne ve, katere so faze učiteljeve priprave na interpretativno branje.
Pritrdilno je odgovorilo le 11,5 % vseh anketiranih učiteljev.
14. vprašanje: če ste zgoraj odgovorili z da, jih naštejte.
14. vprašanje, odprtega tipa, se je navezovalo na 13., in sicer tisti učitelji, ki so odgovorili pritrdilno, da vedo, katere so faze učiteljeve priprave na interpretativno branje, so pri tem vprašanju morali te faze našteti. Odgovorilo je komaj devet učiteljev. Največ učiteljev (33,4 %) je odgovorilo, da so faze učiteljeve predhodne priprave na interpretativno branje: priprava na branje, izvedba branja in razgovor o prebranem. Ostali odgovori so prikazani v preglednici spodaj.
Preglednica 3: Odgovori učiteljev o tem, katere so faze učiteljeve predhodne priprave na interpretativno branje.
Odgovori učiteljev (f) %
Besedilo prebere, izbere najbolj napete/zanimive/posebne odlomke/dele, se
spomni ali poišče podobna književna dela za lažjo interpretacijo. 1 11,1
Glasno branje doma, preverjanje pravilnega naglaševanja posameznih
besed. 1 11,1
53 Poznavanje besedila, razumevanje besedila, poznavanje ciljev in nalog po
glasnem branju. 1 11,1
Priprava na branje, izvedba branja, razgovor o prebranem.
3 33,4
Priprava, napoved, branje, čustveni premor.
1 11,1
Upočasnjeno tiho branje, priprava govornega zapisa in poskusno glasno
branje. 1 11,1
Uvodna motivacija, najava besedila, interpretativno branje, premor,
izražanje doživetij, analiza, sinteza, vrednotenje in nove naloge. 1 11,1
Skupaj 9 100,0
15. vprašanje: ali se predhodno pripravite na interpretativno branje?
Pri 15. vprašanju smo želeli izvedeti, ali se učitelji predhodno pripravijo na interpretativno branje. Pri tem so imeli tri izbire: da, vedno; da, včasih; in ne, nikoli.
Graf 16: Odgovori učiteljev o tem, ali se prehodno pripravijo na interpretativno branje
54 Skoraj polovica (46,2 %) anketiranih učiteljev je odgovorila, da se včasih pripravijo na interpretativno branje umetnostnega besedila, nekaj manj kot tretjina (29,4 %) pa, da se vedno pripravi. Najmanj jih je odgovorilo z nikoli (24,4 %).
16. vprašanje: če ste zgoraj odgovorili z da, kako?
Tisti, ki so pri 15. vprašanju odgovorili z da, so morali pri šestnajstem vprašanju napisati, kako
Tisti, ki so pri 15. vprašanju odgovorili z da, so morali pri šestnajstem vprašanju napisati, kako