Vrsta delovnega mesta N predstavnik vodstva za kakovost 16 3,63 1,025
strateško tveganje vršni manager 29 3,52 0,911
–0,987 0,329 predstavnik vodstva za kakovost 16 3,81 1,047
operativno tveganje vršni manager 32 3,56 0,948
–0,505 0,616 predstavnik vodstva za kakovost 14 3,71 0,914
pravno tveganje* vršni manager 31 3,32 1,013
–2,747 0,009 predstavnik vodstva za kakovost 16 4,13 0,806
okoljsko tveganje vršni manager 31 3,65 1,018
1,942 0,059 predstavnik vodstva za kakovost 15 3,00 1,134
projektno tveganje vršni manager 31 3,71 0,824
1,490 0,143 predstavnik vodstva za kakovost 15 3,27 1,163
tveganje varnosti in zdravja pri delu
vršni manager 32 3,75 1,244
0,635 0,528 predstavnik vodstva za kakovost 16 3,50 1,366
informacijsko tveganje
vršni manager 32 3,78 0,941
–0,771 0,444 predstavnik vodstva za kakovost 16 4,00 0,894
tveganje varovanja informacij
vršni manager 32 3,41 1,073
–1,192 0,239 predstavnik vodstva za kakovost 15 3,80 1,014
tveganje naravnih nesreč
vršni manager 31 3,58 1,148
1,088 0,282 predstavnik vodstva za kakovost 16 3,19 1,223
*Razlika v povprečnih vrednostih je statistično značilna na ravni 0,05 (2-stranska).
V večini organizacij imajo urejeno zavarovanje poslovnih zgradb (91,1 %), požarno zavarovanje opreme (84,4 %) in kolektivno nezgodno zavarovanje (84,4 %). Dobre tri četrtine anketiranih (75,6 %) so navedle tudi, da so zavarovali kredite, okrog 70 odstotkov pa jih ima urejeno tudi strojelomno zavarovanje opreme (71,1 %) oziroma zavarovanje splošne odgovornosti (68,9 %). Najmanj, dobra petina anektiranih (22,2 %), ima zavarovano tveganje zaradi obratovalnega zastoja.
Preglednica 16: Zavarovana tveganja v organizaciji
Ne vem NE DA Skupaj**
* Drugo: avtomobilska zavarovanja (1), b. o. (2).
** Numerus je nižji od 61, ker 16 anketirancev ni razpolagalo s podatki o zavarovanjih.
70
0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%
Zavarovanje poslovnih zgradb (požar, strela, eksplozija, toča,…) Požarno zavarovanje opreme Kolektivno nezgodno zavarovanje Zavarovanje kreditov Strojelomno zavarovanje opreme Zavarovanje splošne odgovornosti Zavarovanje garancij Potresno zavarovanje Zavarovanje v primeru vloma (vlomsko zavarovanje) Kolektivno življenjsko zavarovanje Zavarovanje v primeru okoljske škode Zavarovanje računalnikov Zavarovanje obratovalnega zastoja (šomažno zavarovanje) Drugo zavarovanje
Ne vem NE DA
Slika 11: Zavarovana tveganja v organizaciji.
Implementacija modelov kakovosti, managerskih orodij in standardov obvladovanja tveganj
V večini organizacij uporabljajo standarde ISO 9001 (78,7 %), ISO 14001 (78,7 %) in OHSAS 18001 (72,1 %), uporaba vseh drugih modelov kakovosti pa je opazno nižja, marsikateri od njih so slabo poznani. Standard ISO/IES 27001:2005 je še precej dobro poznan in pri 26,2 odstotka anketirancev ga vpeljujejo ali že uporabljajo. Model obvladovanja tveganj COSO ERM uporablja le dobra desetina organizacij (11,5 %), nekateri resno razmišljajo o vpeljavi (13,1 %) ali ga že vpeljujejo (3,3 %), medtem ko ga večina preostalih, to je slaba tretjina (32,8 %), sploh ne pozna. Uporaba BSC-ja je nekoliko nižja, prisoten je v 8,2 odstotka organizacijah, prav toliko organizacij ga še vpeljuje. Večina preostalih organizacij (24,5 %) modela ne pozna. Za model odličnosti EFQM je največ anketiranih (27,9 %) navedlo, da v njihovi organizaciji trenutno resno razmišljajo o vpeljavi tega sistema, medtem ko ga vpeljuje ali že uporablja 4,4 odstotka organizacij. Poznavanje preostalih modelov kakovosti oziroma managerskih orodij je bolj slabo, za BPR (Business Process Reengineering) še ni slišalo kar 37,4 odstotka anketiranih, uporabljajo pa ga v štirih organizacijah. Podobno velja za Standard za management tveganj, ki ga ne pozna enak odstotek anketiranih kot BPR, uporablja pa še manj organizacij (le 2). Modela 20 ključev in šest sigma nista nikjer v uporabi v praksi in sta prav tako slabo poznana, za prvega še ni slišalo 34,4 odstotka anketiranih, za drugega pa kar 50,4 odstotka.
71
Preglednica 17: Uporaba in poznavanje modelov, orodij in standardov ravnanja s tveganji
72
0% 20% 40% 60% 80% 100%
ISO 9001 – management kakovosti ISO 14001 – s istem ravnanja z okoljem OHSAS 18001 - varnost in zdravje pri delu ISO/IEC 27001:2005 – Sis tem vodenja varovanja informacij Model upravljanja tveganj COSO ERM – Committee of Spons oring Organizations Enterprise Risk Management BSC (Ballance Scorecard; uravnotežen s istem kazalnikov) Model odličnosti EFQM BPR (Bus iness Process Reengineering) Standard za management tveganj (AS/NZS 4360:2004 Ris k
management)
Model 20 ključev Šes t sigma (Six Sigma)
b.o. Ne poznamo
Poznamo in ne bomo vpeljevali Poznamo in menimo, da bi bila vpeljava smiselna Poznamo in res no razmišljamo o vpeljavi Poznamo in vpeljujemo
Poznamo in izvajamo/uporabljamo
Slika 12: Uporaba in poznavanje modelov, orodij in standardov ravnanja s tveganji
Med razlogi, za katere smo preverjali, kako relevantni so za odločanje o uvedbi oziroma uporabi modelov kakovosti, orodij oziroma standardov obvladovanja tveganj, glede na pogostost izbora izstopata razloga želje managementa in tehnološka nuja. Želje managementa je na prvo mesto postavilo 37,7 odstotka anketiranih, tehnološko nujo pa 32,8 odstotka. Kot tretji najbolj relevanten razlog sledijo zahteve odjemalcev, na prvo mesto ga je postavilo 13,1 odstotka anketiranih, na drugo pa 26,2 odstotka. Najmanj relevantna razloga za odločanje o uvedbi modelov oziroma orodij obvladovanja tveganj so želje zaposlenih in pogoji dobaviteljev. Ta dva razloga sta bila med naštetimi najmanj pogosto izbrana v skupino treh najpomembnejših razlogov.
Preglednica 18: Razlogi uporabe modelov, orodij in standardov ravnanja s tveganji
Ni izbran Prvi razlog Drugi razlog Tretji razlog Skupaj
* Drugo: zakonske obveznosti (2), koristi sistema (1), prepoznane prednosti vpeljanega sistema za obvladovanje tveganj (1), zahteve lastnika (1), b. o. (5).
73
Slika 13: Razlogi uporabe modelov, orodij in standardov ravnanja s tveganji
Kot glavno oviro pri vpeljavi modelov kakovosti, uporabi managerskih orodij oziroma standardov ravnanja s tveganji so anketiranci izpostavili preobremenjenost managerjev z rednimi delovnimi nalogami, ta razlog je namreč na prvo mesto postavilo največ, to je 27,9 odstotka anketiranih. Po pomembnosti izbora sledita nezadostna informacijska podpora in nezanimanje zaposlenih; prvi razlog je na prvo mesto postavilo 13,1 odstotka anketiranih, na drugo pa 18 odstotkov, medtem ko je drugi omenjen razlog kot prvega izbralo 21,3 odstotka vprašanih, kot drugega pa 13,1 odstotka. Kot nekoliko manj, vendar pa vseeno precej pomembna ovira se izkaže tudi podpora zaposlenih za spremembe, medtem ko je slaba usposobljenost zaposlenih ovira, ki jo je med prve tri uvrstilo najmanj anketirancev, kar 78,7 odstotka pa jih tega razloga pri razvrščanju naštetih razlogov ni izbralo.
Preglednica 19: Ovire pri vpeljavi modelov, orodij in standardov ravnanja s tveganji
Ni izbran Prvi razlog Drugi razlog Tretji razlog Skupaj
Aritm.
* Drugo: nezainteresiranost managementa za sisteme upravljanja/neidentificiranje z njimi (3), preobremenjenost zaposlenih (1), preveč administracije (1), vodstvo ne daje zadostne podpore (1), ni ovir (1), b. o. (3).
74
Slika 14: Ovire pri vpeljavi modelov, orodij in standardov ravnanja s tveganji
Vršni managerji so kot temeljno oviro pri vpeljavi modelov kakovosti pogosteje izpostavili slabo usposobljenost zaposlenih. Aritmetična sredina je bližje oceni 2 (ocena 2,44), kar pomeni, da so jo v povprečju postavili na drugo mesto, medtem ko so jo predstavniki vodstva za kakovost povprečno gledano postavili na tretje mesto (ocena 3,00). Druge razlike med oceno ovir v obeh skupinah zaposlenih niso statistično značilne.