NEZAVEDNA MOTIVACIJA
Takšno zadovoljevanje potreb poteka običajno avtomatično, brez zavestne kontrole. Gre za biološke mehanizme delovanja, ki so se razvili v teku evolucije, zadovoljujemo pa jih nagonsko ter velja za vse ljudi. V tem primeru govorimo o nezavedni motivaciji.
ZAVESTNA MOTIVACIJA
Zavestna motivacija tesno povezuje z voljo, to je procesom, v katerem zavestno spodbujamo svojo dejavnost in jo zavestno usmerjamo k ciljem.
Pomislimo npr. na gibanje. Nekateri gibi se pojavijo refleksno, brez posredovanja naše volje. Če se slučajno zbodemo v prst se refleksno umaknemo. Po drugi strani pa lahko premikamo prste tudi hote, torej s svojimi voljnimi in zavestnimi odločitvami.
6.6 NOTRANJA IN ZUNANJA MOTIVACIJA
Motivacija se tesno povezuje s čustvovanjem. Pri zadovoljevanju svojih potreb in motivov se pojavljajo različna čustva – zadovoljstvo, veselje, ponos itd. Ob ovirah in nezadovoljenih potrebah pa občutimo negativna čustva: nezadovoljstvo, razočaranje, jezo, strah itd. Tako je naše obnašanje motivirano, kar pomeni, da karkoli delamo, delamo pod vplivom določenih motivov.
Motivacija v povezavi s čustvovanjem je še posebej pomembna pri delu in učenju.
Čeprav je naša delovna uspešnost odvisna tudi od drugih dejavnikov, npr. sposobnosti in marljivosti, nanjo močno vpliva motivacija. Bistveno bolj se bomo potrudili, če je močna naša notranja motivacija. Zato je razumljivo, da smo bistveno bolj uspešni pri dejavnostih, ki nas bolj motivirajo in jih opravljamo z velikim veseljem. Vsak izmed nas ima svoja področja, ki ga bolj zanimajo in privlačijo. Tem področjem pravimo interesi. Najboljša kombinacija je, če se naši poklicni interesi ujemajo z našimi zasebnimi interesi – konjički. Vendar pa je tudi res, da se lahko interes in zanimanje vzbudita, šele potem ko se učimo več stvari in spoznavamo več področij, kjer zagotovo najdemo kakšno za nas privlačno.
Vaja in razmislek
Kaj pa vas motivira? Razmislite in zapišite 3 primere, ko nekaj počnete, ker ste izrazito zunanje motivirani, in 3 primere, ko menite, da to počnete izključno iz lastnega zadovoljstva, ker si to ţelite. Ko boste imeli primere napisane, skušajte odgovoriti na naslednji vprašanji:
‒ Pri katerih dejavnostih sem bolj uspešen?
‒ Pri katerih dejavnostih mi hitreje mine čas?
6.7 MOTIVACIJA ZA DELO
Ko si ljudje postavljajo vprašanje, zakaj delajo, se resnično sprašujejo po silnicah, ki človeka motivirajo, da dela, da se trudi, porablja svoje sile in pri tem pogosto prenaša različne fizične in psihološke napore. Mnogim je videti to vprašanje zelo preprosto: človek dela, da bi sebi in tistim, ki so od njega odvisni, priskrbeli sredstva za ţivljenje oziroma da bi si pridobil denar.
Po logiki takega odgovora bi moralo obstajati pravilo, da ljudje delajo toliko več, kolikor več moţnosti imajo, da bi si pridobili denar. Številni primeri in ţivljenje pa dokazujejo, da take logike in pravila v mnogih primerih ni.
Drugi menijo, da ljudje delajo zato, da bi se uveljavili. Resnično se pri delu uveljavljajo tisti, ki se trudijo in uspevajo. Vendar je tistih, ki se uveljavljajo in zato dobivajo posebna priznanja, mnogo manj od tistih, ki se trudijo celo ţivljenje, pa vendar nikoli ne dobijo posebnih priznanj in se uveljavijo (Lipičnik, 1998, 155).
POMNI: Motivirajo nas lahko tako zunanje kot notranje spodbude. Tako govorimo o notranji in zunanji motivaciji: notranje smo motivirani, kadar naredimo nekaj iz veselja, zato ker nam je všeč; zunanje pa smo motivirani zaradi zunanjih spodbud, nagrade, pohvale, denarja itd.
POMNI: Gibala in motivi človekovega dela so tako raznoliki, da nikoli ne pridemo do konca. Vedno bodo ostala številna nepoznana osebna gibala, ki bi jih lahko spoznali le, če bi vsakega človeka dobro poznali. Ravno zaradi tega se je treba omejiti na proučevanje in razlago osnovnih in splošnih, za večino ljudi skupnih dejavnikov delovne motivacije.
Številna proučevanja pa so pripeljala do ugotovitve, da niti ene same človekove delavnosti, tudi ne dela, nikoli ne spodbuja samo en dejavnik, ampak so ti zelo zapleteni, poznani ali nepoznani. Tako so na primer pri prisili in strahu v okolju z izkoriščevalskimi nameni v ospredju dejavniki delovne motivacije, pri demokratičnem organiziranem delu ustvarjalne in neodvisne osebnosti pa prevladujejo povsem drugi, motivacijski dejavniki dela.
Odgovori na to, zakaj človek dela, so nam lahko v veliko pomoč v praksi, saj nam pomagajo delo napraviti humanejše, poveča se lahko človekova zavzetost pri delu.
6.8 NEKATERE TEORIJE MOTIVACIJ
6.8.1 Teorija hierarhije potreb ali motivacijska piramida Maslowa
Pri nekaterih potrebah teţe prenašamo nezadovoljenost kot pri drugih, predvsem morajo biti zadovoljene osnovne fiziološke potrebe, da se lahko usmerimo na zadovoljevanje višjih potreb. Med glavnimi kategorijami potreb in motivov je ameriški psiholog Maslow izdelal nekakšno prioritetno listo motivacijskih področij – teorija hierarhije potreb (imenovana tudi motivacijska piramida.)
Višje potrebe se razvijejo, šele ko so niţje vsaj pribliţno zadovoljene. Čeprav nezadovoljenost niţjih potreb teţje prenašamo, nam te potrebe, ko so zadovoljene, ne pomenijo veliko.
Psihološko in osebnostno so za nas pomembnejše višje potrebe. Človek si spontano prizadeva k razvijanju novih, višjih potreb.
Prva in hkrati najniţja stopnja so fiziološke potrebe. Šele ko so zadovoljene te osnovne, se začnejo pojavljati višje, med katerimi si po vrsti sledijo potrebe po varnosti in zaščiti, ljubezni in naklonjenosti, ugledu, spoznavne potrebe (po spoznavanju, razumevanju, znanju) in estetske potrebe (po doţivljanju lepote, harmonije). Najvišje pa je na hierarhični lestvici Maslowa teţnja po samoaktualizaciji ali samouresničevanju, kjer gre za to, da ţelimo uresničiti svoje osebnostne potenciale in talente. Osnovna logika hierarhije potreb in motivov velja tudi za samoaktualizacijo, saj se ta lahko izrazi, šele ko so niţje potrebe in motivi relativno zadovoljeni. Prvi dve najniţji kategoriji potreb zadovoljujemo homeostatsko, medtem ko se pri ostalih pojavlja progresivno zadovoljevanje.
Kadar je človek ţe zelo na vrhu svoje piramide, pa se njegova aktivnost spet začenja na dnu, če je ogroţena njegova ohranitev.
S proučevanjem stopnje zadovoljevanja motivov svojih delavcev ţelijo v podjetjih ugotoviti, kaj bodo hoteli delavci doseči v naslednjem obdobju. Zanje je to pomembno zato, da bi lahko delavcem pri tem pomagali.
Poslovno sporazumevanje in vodenje
Slika 61: Ponazoritev motivacijske teorije Maslowa