Nizkoogljične tehnologije

V predlaganih politikah do leta 2020 Evropska komisija predstavlja eko-inovacije kot bistveni element, ki bo ohranil EU kot vodilno silo na vse bolj konkurenčnem trgu čistih tehnologij.

Glavno gonilo teh inovacij vidi v ceni CO2 in z njo povezanem ambicioznejšem cilju -30 % zmanjšanja emisij TGP. Nedavno je tudi predstavila ugotovitve študije, ki je ponovno potrdila, da 1 evro, vložen v usmerjene raziskave in razvoj (RR) prinese 6 do 7 evrov BDP.¹⁷ V tej luči je pomemben eko-inovacijski načrt, ki naj bi bil izdelan v začetku prihodnjega leta in bo nadomestil ETAP (Environmental Technologies Action Plan).

V pobudi 'Evropa, gospodarna z viri', je Evropska komisija pri predlogih za oblikovanje konkurenčnega gospodarstva z nizkimi emisijami izhajala iz stališča, da so za pritegnitev naložb v energijo, promet, industrijo ter informacijske in komunikacijske tehnologije potrebne inovativne rešitve (poleg večjega poudarka na politikah energetske učinkovitosti). Tudi Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050 (kažipot 2050) poudarja, da so za doseganje ciljev zmanjševanja emisije TGP zelo pomembni raziskave in razvoj, prikazovanje in zgodnje uvajanje tehnologij, kot so različne oblike nizkoogljičnih virov energije, zajemanje in shranjevanje ogljika, pametna omrežja ter tehnologije hibridnih in električnih vozil. To je pomembno zato, da se zagotovi njihov stroškovno učinkovit in širok dolgoročni prodor. Možne poti za ključne sektorje v Kažipotu 2050 je Evropska komisija preučila na podlagi scenarijev z različnimi predpostavljenimi stopnjami tehnoloških inovacij in različnimi cenami fosilnih goriv.

Nizkoogljične tehnologije moramo napraviti dostopne in konkurenčne – da postanejo tržna izbira. Zato so poleg spodbud za RR nujni tudi drugi instrumenti, kot je subvencioniranje uvajanja novih tehnologij na trg. V Kažipotu 2050 Evropska komisija poudarja, da je pri tem instrumentu pomembno, da so te subvencije po obsegu in časovno omejene tako, da dosežejo svoj namen, ki je zagotovitev tolikšnega obsega proizvodnje, da nova tehnologija postane cenovno konkurenčna brez potrebe po subvencioniranju. Pri tem bo potrebna usklajenost z drugimi državami vsaj znotraj trga EU in spremljanje dogajanja na trgu, da bi preprečili ustvarjanje neupravičenih dobičkov na račun davkoplačevalcev.

Na področju tehnologij v sektorju energije bo treba na široko uvesti različne obstoječe tehnologije, vključno z

- naprednejšimi tehnologijami, kot je fotovoltaika, ki bo postajala cenejša in sčasoma bolj konkurenčna,

- naložbami v pametna omrežja, ki so ključnega pomena za razvoj nizkoogljičnih sistemov električne energije, saj izboljšujejo učinkovitost na strani povpraševanja, omogočajo večje deleže obnovljivih energij in porazdeljeno proizvodnjo ter olajšujejo prehod na električni pogon v prometu in

- soproizvodnjo električne energije in toplote (SPTE) zaradi visokega izkoristka, doseženega 20 do 30 % prihranka primarne energije, zagotavljanja zanesljivosti oskrbe z energijo, povečevanja konkurenčnosti, ustvarjanja novih delovnih mest ter bolj uravnoteženega gospodarskega razvoja. Za konkurenčen nastop na trgu potrebuje ta proizvodnja še določeno stopnjo podpore, ki jo v Sloveniji že vrsto let zagotavlja država.

Tehnološke inovacije v prometu lahko olajšajo prehod na učinkovitejši in bolj trajnosten prometni sistem prek treh dejavnikov: učinkovitost vozil na podlagi novih motorjev, materialov in zasnov; uporaba čistejše energije na podlagi novih goriv in pogonskih sistemov ter boljša izraba omrežij in varnejše obratovanje s pomočjo informacijskih in komunikacijskih sistemov.

17 0,7 % bi bil manjši BDP v EU, če bi ukinili sredstva EU za raziskave in razvoj (8. okvirni program EU). Vir::

http://ec.europa.eu/research/social-sciences/pdf/demeter-costs-non-innovative-europe-zagame_en.pdf.

Večja učinkovitost goriv naj bi vse do leta 2050 ostala najpomembnejši dejavnik pri obračanju trenda povečevanja emisij toplogrednih plinov, večja učinkovitost in boljše uravnavanje povpraševanja na podlagi standardov za CO2 in pametnih sistemov obdavčevanja lahko obenem spodbudita razvoj tehnologij hibridnih motorjev in olajšata postopno uvajanje okolju prijaznejših vozil v vseh oblikah prometa, vključno s hibridnimi in električnimi vozili na vtičnik (s pogonom na baterije ali gorivne celice). Še naprej bo pomemben razvoj trajnostnih biogoriv (letalstvo in težka gospodarska vozila), zlasti druge in tretje generacije.

Sektor trajnostne gradnje vključuje razvoj nizkoogljičnih tehnologij zlasti za:

- pametne nizkoenergijske ali energetsko neodvisne nove stavbe; prenova obstoječih stavb (uporaba strukturnih skladov!),

- naložbe v komponente in opremo energetsko varčnih stavb (naložbe v ta sektor naj bi naslednjem desetletju povečali za do 2000 milijard evrov) in

- prehod na uporabo nizkoogljične električne tehnologije (vključno s toplotnimi črpalkami in akumulacijskimi grelci) in obnovljive energije (npr. sončna energija, bioplin, biomasa), ki se zagotavlja tudi preko sistemov za daljinsko ogrevanje.

Ugotovitve o pomenu vlaganj v raziskave in razvojna področju nizkoogljičnih tehnologij bi bilo smiselno vključiti tudi v dolgoročno razvojno politiko Slovenije. V obravnavo v Državnem zboru je bil poslan osnutek Raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije za obdobje 2011-2020 (RISS), v katerem vidimo pomembno priložnost tudi z vidika doseganja ciljev podnebne politike. Še posebej je dokument pomemben zato, ker se Program za spodbujanje RR na področju energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije za obdobje 2008-2016 ni dokončno izdelan, niti se ni začel pripravljati Raziskovalni program za področje energije, kot je bilo načrtovano. Za učinkovito zmanjšanje emisij TGP bo tako potrebno večje vlaganje v RR, to pa bo moralo biti usmerjeno v eko-inovacije. Da je to področje, ki v Sloveniji za konkurenčnost na svetovnem trgu terja korak naprej, kažeta tudi spodnji dve sliki za sektor energetika: Slovenija se glede državnih spodbud za raziskave in razvoj v segmentu energetike uvršča v skupino držav z nizkimi spodbudami, tako v deležu vseh državnih izdatkov kot relativno glede na stopnjo razvitosti (v % BDP).

Slika 12: Državni izdatki, namenjeni za raziskave in razvoj za cilj energija, v % vseh državnih izdatkov za R&R v 2008 (razvrščeni po velikosti).

Vir: Eurostat.

0 2 4 6 8 10 12

Ciper Malta Litva Vel. Britanija Avstrija Slovenija Portugalska Belgija ZDA Madžarska Slovaška Poljska Nizozemska Češka Norveška Irska Estonija Luksemburg Švedska Nemčija EU27 EU15 Danska Španija Evro območje Latvija Francija Italija Koreja Romunija Finska Bolgarija Japonska

%

Delovno gradivo (april 2011) - Izhodišča za pripravo 35

Slika 13: Državni izdatki, namenjeni za raziskave in razvoj za cilj energija, v % BDP, 2008 (razvrščeni po velikosti)

Vir: Eurostat.

Čimprejšnje naložbe v nizkoogljično gospodarstvo bi spodbudile postopne strukturne spremembe v gospodarstvu in lahko kratkoročno in dolgoročno ustvarile nova delovna mesta v neto smislu. Ustvarjanje in ohranjanje delovnih mest sta dolgoročno odvisni od spodobnosti EU za vodilno vlogo v smislu razvoja nizkoogljičnih tehnologij prek boljšega izobraževanja, usposabljanja, programov za spodbujanje prevzemanja novih tehnologij, raziskav in razvoja in podjetništva, ter ugodnih gospodarskih okvirnih pogojev za naložbe.

Medtem ko industrija izkorišča gospodarske prednosti nizkoogljičnega gospodarstva, se pojavlja vse večja potreba po zagotovitvi izobražene delovne sile, zlasti v sektorju gradbeništva, v tehničnih poklicih ter v inženiringu in raziskavah. Za to bo potrebno usmerjeno poklicno usposabljanje obstoječe delovne sile za zelena delovna mesta, ki obenem odpravlja nastajajoča ozka grla na področju kvalifikacij in te kvalifikacije spodbuja v izobraževalnih sistemih.

Na področju nizkoogljičnih tehnologij bi tako iskali odgovore na vprašanja:

- Katere so ključne nizkoogljične tehnologije, ki bi jih Slovenija lahko učinkovito razvila oz. uporabila?

- Katere vrste RR aktivnosti (raziskave, razvoj, predstavitve) je smiselno spodbuditi pri posameznih tehnologijah? Na katerih področjih aplikativnih raziskav se lahko pričakuje najbolj učinkovito porabo sredstev v Sloveniji?

- Kateri instrumenti za pospešitev uvajanja posameznih tehnologij so najbolj perspektivni?

- Koliko novih delovnih mest si lahko obetamo z vlaganji v nizkoogljične tehnologije po časovnih obdobjih in geografskih območjih?

- Katere ključne spremembe v sistemih izobraževanja in usposabljanja so potrebne za podporo politikam spodbujanja nizkoogljičnih tehnologij?

0,00 0,01 0,02 0,03 0,04 0,05 0,06 0,07 0,08 0,09 0,10

Ciper Litva Malta Vel. Britanija Belgija Latvija Luksemburg Madžarska Avstrija Poljska Portugalska Slovenija Slovaška Islandija Švica Rska feder. Češka Estonija Irska Nizozemska Norveška ZDA EU27 EU15 Evro območje Bolgarija Danska Nemčija Romunija Švedska Španija Francija Italija J. Koreja Finska Japonska