0 10.000 20.000 30.000 40.000 50.000 60.000 70.000 80.000 90.000
2006 2007 2008 2009 2010 2011
Število
Vrtec v okviru drugega zavoda, gospod. družbe Vrtec v okviru šole kot enota
Vrtec v okviru šole kot organizacijska enota Samostojni vrtec z enotami
Samostojni vrtec brez enot
Vira: Interni podatki SURS o predšolski vzgoji (2012); SI-STAT podatkovni portal – Demografsko in socialno področje – Izobraževanje.
Predšolska vzgoja in varstvo sta v državah EU-27 organizirani v ustanovah (jasli, vrtci, dnevni centri, osnovne šole) ali pa jo izvajajo varuhi, praviloma na domu. V državah EU-27 obstajajo različne oblike predšolske vzgoje in varstva (jasli za varstvo otrok, vrtci, predšolski razredi, centri za otroško varstvo, samozaposleni (zasebni) varuhi, vzgojno-varstvene družine, lokalne skupnostne storitve otroškega varstva, mini jasli, neodvisni centri za otroško varstvo in občinski dnevni centri). V večini držav EU-27 se predšolska
vzgoja izvaja v ustanovah, namenjenih le za predšolsko vzgojo (vrtci). V nekaterih državah so ustanove lahko kombinirane, na primer jasli-vrtec, vrtec-šola (Litva). Lahko pa je, kot smo že omenili, predšolska raven izobraževanja združena z osnovnošolsko ravnijo in se predšolska vzgoja izvaja v osnovnih šolah (Belgija, Irska, Luksemburg). Poleg tega obstajajo tudi različni programi predšolske vzgoje, ki so namenjeni otrokom eno ali dve leti pred vstopom v šolo, z namenom priprave otrok na šolo. Ti programi se izvajajo v ustanovah za predšolsko vzgojo ali v šolah (gl. Tabelo 12 v prilogi na koncu).
4VPISNA MESTA V USTANOVAH ZA PREDŠOLSKO VZGOJO
Starost, pri kateri lahko starši vpišejo otroka v predšolsko vzgojo, se med državami EU-27 razlikuje, države EU-27 pa se razlikujejo tudi v tem, ali je predšolska vzgoja obvezna ali ne. V poglavju najprej obravnavamo ureditev predšolske vzgoje v državah EU-27 glede obveznosti obiska, nato pa zagotavljanje vpisnih mest v ustanovah za predšolsko vzgojo in kriterije za sprejem v te ustanove, če je število vpisnih mest manjše od potreb.
4.1Ureditve v državah EU-27 glede obveznega obiska predšolske vzgoje
Države EU-27 se razlikujejo v tem, ali je obisk predšolske vzgoje obvezen ali ne in če je obvezen, koliko let je obvezen. V nekaterih državah EU-27 (Avstrija, Ciper, Grčija, Madžarska, Latvija, Poljska in Luksemburg) je obisk predšolske vzgoje obvezen, praviloma v starosti eno leto pred vključitvijo v osnovno šolo. Tako je del predšolske vzgoje tudi del obveznega šolanja. Pri tem v Avstriji, na Cipru, v Grčiji, na Madžarskem in v Luksemburgu tako kot v Sloveniji otroci začnejo obiskovati osnovno šolo pri šestih letih (gl.
Tabelo 14 v prilogi na koncu), v Latviji in na Poljskem pa pri sedmih letih. Kot smo že omenili, ima vključenost otrok v predšolsko vzgojo pozitivne učinke na pripravo otroka na šolo (gl. prvo poglavje), kar je verjetno razlog za obvezen obisk predšolske vzgoje v nekaterih državah EU-27. V vseh omenjenih državah, razen v Latviji in Luksemburgu, je obisk predšolske vzgoje obvezen za otroke v starosti eno leto pred vstopom v šolo. V Latviji je obvezen dve leti, z namenom priprave na osnovno šolo, zagotavljanja zgodnjega odkrivanja težav pri učenju in učenja latvijskega jezika pri otrocih, ki ga ne govorijo. Obisk predšolske vzgoje je obvezen dve leti tudi v Luksemburgu. V nekaterih državah (Danska, Poljska) so v zadnjih letih sprejeli reforme, s katerimi so uvedli obvezen obisk predšolske vzgoje. Na Danskem se je od 1.8.2009 obvezno izobraževanje podaljšalo z 9 let na 10 let. Otroci pričnejo obiskovati osnovno šolo eno leto prej, tako da je izobraževanje v zadnjem letu pred vstopom v šolo, ki je bilo prej del predšolske ravni izobraževanja in neobvezno, postalo del osnovnošolskega obveznega izobraževanja. Na Poljskem morajo od leta 2009 vsi otroci, stari 6 let, v danem koledarskem letu, obvezno obiskovati enoletni pripravljalni razred. Po podatkih OECD32 je obisk predšolske vzgoje od septembra 2010 obvezen tudi v Avstriji in sicer za otroke, stare 5 let.
V nekaterih državah lahko otroci v starosti eno leto pred vpisom v osnovno šolo obiskujejo pripravo na šolo. V Litvi obisk predšolske vzgoje ni obvezen, vsak otrok pa se lahko vključi v pripravljalno predšolsko vzgojo v šolskem letu, ko dopolni 6 let. Na zahtevo staršev se lahko vključi tudi prej, če tako priporočajo svetovalni delavci po oceni otrokove zrelosti. Pripravljalno predšolsko izobraževanje se ne izvaja za otroke, mlajše od 5 let in starejše od 7 let. Na Švedskem morajo občine vsem otrokom, starim 6 let, omogočiti 525 ur udeležbe v predšolskem razredu, ki traja eno leto pred vstopom v osnovno šolo. Obisk ni obvezen.
Pripravljalne razrede za vse otroke uvajajo tudi nekatere zvezne dežele v Nemčiji (gl. naslednji odstavek). V Sloveniji smo imeli obvezno pripravo otrok na osemletno osnovno šolo. Z uvedbo devetletke, ki je osnovnošolsko izobraževanje pomaknila eno leto navzdol, pa se je ta priprava opustila33.
V nekaterih državah imajo predšolske oz. pripravljalne razrede, namenjene otrokom, ki v uradno določeni starosti za vpis osnovno šolo še niso dosegli ustrezne zrelosti. Take razrede imajo v Avstriji,
32 Austria 2009, Benefits and Wages: Country specific files.
33Po Zakonu o osnovni šoli se je septembra v šolskem letu 1999/2000 začelo postopno uvajanje programa devetletne osnovne šole, v šolskem letu 2003/2004 pa obvezno izvajanje programa s prvim ter s sedmim razredom.
Nemčiji, na Češkem in Slovaškem. V Avstriji lahko otroci v starosti za vpis v osnovno šolo (6 let), ki pa še niso zreli za obiskovanje osnovne šole, obiskujejo predšolski razred, ki spada v organizacijskem smislu v okvir osnovne šole. V Nemčiji lahko otroci v starosti za vpis v osnovno šolo (6 let), ki pa še niso zreli za obiskovanje osnovne šole, obiskujejo vrtec-šolo34. Vrtci-šole so v organizacijskem smislu povezane z osnovnimi šolami.
Cilj vrtca-šole je priprava otroka na šolo skozi igro in udeležbo v različnih dejavnostih. V nekaterih zveznih deželah lahko otroci, ki niso bili sprejeti v prvi razred osnovne šole, obiskujejo prehodni razred (predrazred)35. Prehodni razredi ponekod sprejemajo tudi 5 let stare otroke, ki še niso dosegli starosti za vpis v osnovno šolo, vendar njihovi starši želijo, da se vključijo v dejavnosti, ki jih pripravljajo na šolo. Na Češkem je priporočljivo, da se otrok, katerega vstop v osnovno šolo je za eno leto prestavljen, vključi v pripravljalni razred v osnovni šoli ali še eno leto obiskuje vrtec. Pripravljalni razred je namenjen otrokom, starim 6 let. Na Slovaškem otroci, ki niso bili sprejeti v prvi razred osnovne šole, ostanejo še eno leto v vrtcu. Otroci, ki niso dosegli ustrezne zrelosti za vpis v osnovno šolo in prihajajo iz socialno depriviligiranih družin, se lahko vključijo v pripravljalni razred (razred 0) v osnovni šoli.
4.2Zagotavljanje vpisnih mest v ustanovah za predšolsko vzgojo
Pomemben vidik dostopnosti predšolske vzgoje je razpoložljivost vpisnih mest v ustanovah za predšolsko vzgojo glede na potrebe staršev. Pri zagotavljanju vpisnih mest v ustanovah za predšolsko vzgojo razlikujemo dva modela. Po prvem imajo starši zakonsko zagotovljeno pravico do mesta v ustanovi za predšolsko vzgojo za svojega otroka, kar pomeni, da mora vsak otrok, katerega starši to želijo, dobiti mesto.
Po drugem modelu pa država (oz. lokalna skupnost) zagotavlja določeno število vpisnih mest v ustanovah za predšolsko vzgojo, v primeru, da je povpraševanje po vpisnih mestih večje od števila vpisnih mest, pa so otroci vanje sprejeti po vnaprej določenih kriterijih. To obenem pomeni, da določen delež otrok do organizirane predšolske vzgoje in varstva nima dostopa.
4.2.1Zagotavljanje vpisnih mest v vrtcih v Sloveniji
Z zakonom ni določeno, da mora vrtec zagotoviti mesto vsakemu otroku, katerega starši to želijo. Po ZOFVI iz leta 1996 mora biti javna mreža vrtcev organizirana tako, da omogoča staršem in otrokom dostopnost in izbiro programa za predšolske otroke36. Zakon o vrtcih iz leta 1996 je občinam naložil obvezo glede zagotavljanja prostih mest v vrtcih. Lokalna skupnost je, kadar v kraju bivanja ni vrtca, ki izvaja javno službo, oz. vrtec nima prostih mest, starši pa izrazijo interes za vključitev v vrtec tolikšnega števila otrok, da bi se v skladu s standardi in normativi oblikoval en oddelek, dolžna najkasneje v 30 dneh začeti postopek za zagotovitev dodatnih prostih mest v javnem vrtcu ali razpisati koncesijo37. Zakon pa ne določa, da mora vrtec zagotoviti mesto za vsakega otroka, katerega starši to želijo oz. mesto v vrtcu potrebujejo, niti, v kolikšnem času morajo zagotoviti mesto. Po Zakonu o vrtcih iz leta 1996 javni vrtec vpisuje in sprejema otroke na podlagi prijav vse leto. Če je v vrtec vpisanih več otrok kot je prostih mest, o sprejemu odloča komisija za sprejem otrok38. S sprejetjem Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vrtcih (ZVrt-D) v letu 2008 se je člen dopolnil in sicer javni vrtec vpisuje in sprejema predšolske otroke v svoje programe na podlagi prijav in prostih mest vse leto. Uvedena je bila tudi čakalna lista za otroke, ki niso sprejeti v vrtec in sicer jih komisija
34 Schulkindergarten.
35 Vorklasse.
36 Po 11. členu zakona.
37 Po 10. členu zakona.
38 Po 20. členu tega zakona.
uvrsti na čakalno listo po prednostnem vrstnem redu. Uvedena je bila tudi možnost vzpostavitve centralnega vpisa otrok, ki ga uvede ministrstvo za šolstvo in šport. Nazadnje je bil člen, ki govori o vpisu in sprejemu otrok v javne vrtce, spremenjen leta 2010 s sprejetjem Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vrtcih (ZVrt-E). Uvedena je bila možnost enotnega vpisa v vrtce na območju občine39. Člen daje občini, ki je ustanoviteljica več vrtcev, možnost, da za vpis v vse vrtce na njenem območju uvede enoten vpis v vrtce in vzpostavi centralno evidenco vpisanih otrok za vse njene vrtce. Občina lahko staršem omeji pravico do vpisa le v določeno število vrtcev. S tem se poveča preglednost nad prostimi mesti v vrtci.
Prednost pri sprejemu v vrtec imajo socialno ogroženi otroci in otroci s posebnimi potrebami. Kot smo že omenili, imajo lahko posamezne ciljne skupine otrok prednost pri sprejemu v vrtec. Po 20. členu Zakona o vrtcih iz leta 1996 imajo prednost pri sprejemu v vrtec socialno ogroženi otroci in otroci s posebnimi potrebami. Čeprav je v zakonu o vrtcih določeno, da imajo pri vpisu v vrtec, če je število vpisnih mest manjše od števila prijav prednost socialno ogroženi otroci in otroci s posebnimi potrebami, pa pravilniki v mnogo občinah nakazujejo rpevlado krterija okoliša oz. stalnega bivališča in na nespoštovanje zakonsko določenega kriterija socialne ogroženosti in priporočil Bele knjige o vzgoji in izobraževanju iz leta 2011 v zvezi s tujci.