Kot vidimo iz Preglednice 7, je bil najpogostejši odgovor na vprašanje, za katere učence je bil dopolnilni pouk slovenščine v obdobju od 1. septembra 2019 do 13. marca 2020 obvezen, ta, da je bila prisotnost obvezna za tiste učence, ki so jih učitelji, glede na vsebino posamezne učne ure dopolnilnega pouka, določili pred to uro (60 %). Drugi najpogostejši je bil odgovor, da dopolnilni pouk ni bil obvezen za nikogar (25 %), sledil pa je odgovor, da je bil dopolnilni pouk slovenščine obvezen za učence, ki jih je učitelj določil na začetku šolskega leta (12,5 %). Najredkeje so učitelji izbrali odgovor drugo (2,5 %); pri tem je bila podana obrazložitev, da je bil dopolnilni pouk obvezen za učence, ki imajo predpisano dodatno strokovno pomoč.
Po podatkih, zbranih v raziskavi, je bilo pri učni uri dopolnilnega pouka povprečno
Za učence, določene na začetku šolskega leta.
Za učence, določene pred posamezno uro dodatnega pouka.
Za nikogar. Preglednica 8: Obvezna prisotnost pri dodatnem pouku slovenščine
Na vprašanje, za katere učence je bil dodatni pouk slovenščine od 1. septembra 2019 do 13. marca 2020 obvezen, je največ učiteljev odgovorilo, da dodatni pouk slovenščine ni bil obvezen za nikogar (52,9 %), sledita odgovora, da je bil dodatni pouk slovenščine obvezen za učence, ki so jih učitelji, glede na vsebino posamezne učne ure dodatnega pouka, določili pred to uro (29,5 %) ter za učence, ki so jih učitelji določili na začetku šolskega leta (8,8 %). Najmanj pogosto so učitelji izbrali odgovor drugo (5,9 %) in odgovor, da je bil dodatni pouk slovenščine obvezen za vse učence v oddelku (2,9 %). Kot obrazložitev za odgovor drugo sta učitelja napisala, da je bil dodatni pouk prostovoljen oz. da je bil obvezen za tiste, ki so se prijavili ali potrdili udeležbo na učiteljevo pobudo.
36 Odgovori na vprašanje so pokazali, da sta bila v dodatni pouk slovenščine vključena najmanj 2 učenca in največ 20 učencev, povprečno pa je bilo pri uri dodatnega pouka 7 učencev.
11.5.3 Primerjava med dopolnilnim in dodatnim poukom slovenščine
Tako pri dopolnilnem kot tudi pri dodatnem pouku slovenščine prevladujeta odgovora, da ti obliki pouka nista bili obvezni za nikogar oz. da sta bili obvezni za učence, ki so jih učitelji določili pred posamezno uro. Pri dopolnilnem pouku je bil sicer pogostejši drugi odgovor, medtem ko je bil pri dodatnem pouku najbolj pogost odgovor, da dodatni pouk ni bil obvezen za nikogar. To se nam zdi razumljivo, saj je dopolnilni pouk namenjen reševanju težav v razumevanju snovi, ki jo učenci morajo obvladati, medtem ko je dodatni pouk nadgradnja rednega pouka.
11.6 PREDMETNO PODROČJE IN SPORAZUMEVALNA DEJAVNOST
Pri tem raziskovalnem vprašanju smo učiteljem postavili vprašanje o tem, kateremu predmetnemu področju so pri dopolnilnem pouku v obdobju od 1. septembra 2019 do 13. marca 2020 posvečali največ pozornosti, in o tem, katero sporazumevalno dejavnost so učenci v največji meri razvijali pri dopolnilnem pouku slovenščine. Enaki vprašanji smo učiteljem postavili tudi za dodatni pouk slovenščine. V nadaljevanju predstavljamo odgovore učiteljev na omenjeni vprašanji.
11.6.1 Dopolnilni pouk
11.6.1.1 Predmetno področje
Preglednica 9: Predmetno področje pri dopolnilnem pouku slovenščine
Velika večina učiteljev (70,3 %), ki so odgovorili na vprašanje o tem, kaj velja za njihov dopolnilni pouk slovenščine od 1. septembra 2019 do 13. marca 2020, je odgovorila, da so učenci utrjevali predvsem vsebine s področja jezikovnega pouka. Ostalih 29,7
% učiteljev je odgovorilo, da so učenci približno enakovredno utrjevali cilje s področja jezikovnega in književnega pouka. Nihče izmed učiteljev ni odgovoril, da so učenci pri dopolnilnem pouku slovenščine utrjevali predvsem učne vsebine s področja ciljev književnega pouka. Iz tega sklepamo, da učencem več težav povzročajo vsebine jezikovnega pouka.
Frekvenca (f) Odstotek (%) Utrjevanje vsebin jezikovnega pouka.
Utrjevanje vsebin književnega pouka.
Utrjevanje vsebin jezikovnega in književnega pouka.
26 0 11
70,3 0 29,7
Skupaj 37 100,0
37 11.6.1.2 Sporazumevalna dejavnost
Frekvenca (f) Odstotek (%) Utrjevanje branja besedil in njihova razčlemba. 20 27,8
Utrjevanje pisanja besedil. 19 26,4
Utrjevanje poslušanja besedil in njihova razčlemba. 2 2,8
Utrjevanje govornega nastopanja. 1 1,4
Razvijanje jezikovne in slogovne zmožnosti. 26 36,1
Drugo. 4 5,5
Preglednica 10: Sporazumevalne dejavnosti pri dopolnilnem pouku slovenščine
Kot je razvidno iz Preglednice 10, je bil na vprašanje, kaj je veljalo za dopolnilni pouk slovenščine od 1. septembra 2019 do 13. marca 2020, s 36,1 % največkrat izbran odgovor, da so učenci utrjevali učne vsebine s področja razvijanja jezikovne (poimenovalne, skladenjske, pravorečne, pravopisne) in slogovne zmožnosti. Sledita mu odgovora, da so učenci utrjevali učne vsebine s področja branja besedil in njihove razčlembe (27,8 %) oz. vsebine s področja pisanja besedil (26,4 %). Najredkeje so učitelji izbrali odgovora, da so učenci pri dopolnilnem pouku slovenščine utrjevali učne vsebine s področja poslušanja besedil in njihove razčlembe (2,8 %) ter učne vsebine s področja govornega nastopanja (1,4 %).
Odgovor drugo, ki je bil s 5,5 % med manj pogostimi, so izbrali predvsem učitelji 1.
razreda. Zapisali so, da so učenci pri dopolnilnem pouku razvijali fonološko zavedanje in grafomotoriko, utrjevali glaskovanje, zlogovanje besed, orientacijo na telesu in v prostoru, zlogovanje besed ter širili besedni zaklad.
11.6.2 Dodatni pouk
11.6.2.1 Predmetno področje
Frekvenca (f) Odstotek (%)
Nadgrajevanje vsebin jezikovnega pouka. 3 9,3
Nadgrajevanje vsebin književnega pouka. 14 43,8
Nadgrajevanje vsebin jezikovnega in književnega pouka. 15 46,9
Skupaj 32 100,0
Preglednica 11: Predmetno področje pri dodatnem pouku slovenščine
Iz Preglednice 11 razberemo, da je skoraj polovica učiteljev (46,9 %), na vprašanje, kaj velja za njihov dodatni pouk slovenščine od 1. septembra 2019 do 13. marca 2020, odgovorila, da so učenci približno enakovredno nadgrajevali učne vsebine s področja ciljev jezikovnega in književnega pouka. Le en učitelj manj kot pri prejšnjem odgovoru (43,8 %) je izbral odgovor, da so učenci nadgrajevali učne vsebine s področja ciljev književnega pouka. Najmanj učiteljev (9,3 %) pa je odgovorilo, da so učenci nadgrajevali učne vsebine s področja ciljev jezikovnega pouka.
38 11.6.2.2 Sporazumevalna dejavnost
Frekvenca (f) Odstotek (%) Nadgrajevanje branja besedil in njihova razčlemba. 17 25,4
Nadgrajevanje pisanja besedil. 22 32,8
Nadgrajevanje poslušanja besedil in njihova razčlemba. 5 7,5
Nadgrajevanje govornega nastopanja. 9 13,4
Razvijanje jezikovne in slogovne zmožnosti. 12 17,9
Drugo. 2 3,0
Preglednica 12: Sporazumevalne dejavnosti pri dodatnem pouku slovenščine
Najpogostejši odgovor glede sporazumevalnih dejavnosti pri dodatnem pouku slovenščine od 1. septembra 2019 do 13. marca 2020 je bil, da so učenci nadgrajevali učne vsebine s področja pisanja besedil (32,8 %). Sledi mu odgovor, da so učenci nadgrajevali učne vsebine s področja branja besedil in njihove razčlembe (25,4 %).
Pogosta sta bila tudi odgovora, da so učenci nadgrajevali učne vsebine s področja razvijanja jezikovne (poimenovalne, skladenjske, pravorečne, pravopisne) in slogovne zmožnosti (17,9 %) ter učne vsebine s področja govornega nastopanja (13,4 %).
Najmanj učiteljev je odgovorilo, da so učenci pri dodatnem pouku slovenščine nadgrajevali učne vsebine s področja poslušanja besedil in njihove razčlembe (2,8 %), blizu temu pa je bil tudi odgovor drugo (3,0 %). K temu odgovoru sta učitelja zapisala, da so se učenci pri dodatnem pouku pripravljali na Cankarjevo tekmovanje in da so učenci sestavljali besede in povedi.
11.6.3 Primerjava med dopolnilnim in dodatnim poukom slovenščine
Učitelji razrednega pouka so pri dopolnilnem pouku slovenščine od 1. septembra 2019 do 13. marca 2020 največ pozornosti namenili vsebinam s področja jezikovnega pouka, pri dodatnem pouku pa sta bila odgovora, da se učitelji enakomerno posvečajo obema področjema in da se učitelji bolj posvečajo področju književnega pouka, zastopana v skoraj enaki meri. Tako lahko razberemo, da so bile ure dopolnilnega pouka slovenščine bolj jezikovno obarvane, pri učnih urah dodatnega pouka pa je bilo več poudarka tudi na književnem področju.
Pri dopolnilnem pouku so učenci najpogosteje utrjevali učne cilje s področja razvijanja jezikovne in slogovne sporazumevalne zmožnosti, s področja branja besedil in njihove razčlembe ter s področja pisanja besedil. Pri dodatnem pouku pa so učenci najpogosteje nadgrajevali učne cilje s področja pisanja besedil, branja besedil in njihove razčlembe ter s področja razvijanja jezikovne in slogovne sporazumevalne zmožnosti. Ker so učitelji dodatni pouk slovenščine namenjali tudi pripravi na Cankarjevo tekmovanje, je morda to razlog, da so se učenci bolj posvečali pisanju besedil. Tako pri dopolnilnem kot tudi pri dodatnem pouku slovenščine je bilo najmanj pozornosti namenjene utrjevanju oziroma nadgrajevanju učnih vsebin s področja poslušanja besedil in njihove razčlembe ter govornemu nastopanju. Slednje je bilo nekoliko bolj zastopano pri dodatnem pouku.
39 11.7 METODE IN OBLIKE DELA PRI DOPOLNILNEM IN DODATNEM POUKU
SLOVENŠČINE
Učiteljem smo zastavili tudi vprašanje, katere metode dela so najpogosteje uporabljali pri izvajanju dopolnilnega in dodatnega pouka slovenščine od 1. septembra 2019 do 13. marca 2020 ter katere oblike dela so uporabljali. Za vsako metodo oziroma obliko dela so učitelji na 5-stopenjski lestvici označili, kako pogosto so jo uporabljali. Na enak način so se učitelji opredelili tudi glede metod in oblik dela pri dodatnem pouku slovenščine.
11.7.1 Dopolnilni pouk 11.7.1.1 Metode dela
Nikoli Redko Včasih Pogosto Zelo
pogosto Odstotek
(%)
Odstotek (%)
Odstotek (%)
Odstotek (%)
Odstotek (%)
Razlaga 0 8,1 13,5 45,9 32,4
Interpretativno branje 5,6 33,3 36,1 22,2 2,8
Pogovor 0 2,7 13,5 51,4 32,4
Delo z besedilom 8,1 5,4 27,0 35,1 23,3
Metoda pisnih del 2,7 8,1 32,4 43,2 13,5
Metoda ustnih del 2,8 19,4 36,1 36,1 5,6
Metoda grafičnih del 11,1 19,4 33,3 30,6 5,6
Igralne improvizacije 22,2 44,4 27,8 2,8 2,8
Didaktična igra 2,9 20,0 28,6 40,0 8,6
IKT 16,7 27,8 22,2 30,6 2,8
Drugo 71,4 28,6 0 0 0
Preglednica 13: Uporaba različnih metod dela pri dopolnilnem pouku slovenščine
Iz Preglednice 13 lahko razberemo, da so učitelji od 1. septembra 2019 do 13. marca 2020 pri dopolnilnem pouku slovenščine uporabljali različne metode dela. Največ učiteljev je odgovorilo, da so pogosto uporabili metodo pogovora (51,4 %), metodo razlage (45,9 %), metodo pisnih del (43,2 %), metodo didaktične igre (40,0 %), metodo ustnih del (36,1 %), metodo dela z besedilom (35,1 %) in metodo dela z IKT (30,6 %).
Včasih so uporabili metodo interpretativnega branja (36,1 %), metodo ustnih del (36,1
%) in metodo grafičnih del (33,3 %). Le redko pa so učitelji pri dopolnilnem pouku slovenščine izvedli metodo igralnih improvizacij (44,4 %). Velika večina učiteljev (71,4
%) drugih metod ni nikoli uporabila, tudi ostali niso konkretno navedli, katere druge metode so uporabili.
40 11.7.1.2 Oblike dela
Nikoli Redko Včasih Pogosto Zelo
pogosto Odstotek (%) Odstotek (%) Odstotek (%) Odstotek (%) Odstotek (%)
Frontalno delo 5,6 33,3 33,3 27,8 0
Dvojice 13,9 83 58,3 19,4 0
Skupine 38,9 16,7 38,9 5,6 0
Individualno delo 8,1 2,7 5,4 32,4 51,4
Drugo 83,3 16,7 0 0 0
Preglednica 14: Uporaba različnih oblik dela pri dopolnilnem pouku slovenščine
Raznolikost oblik dela je bila za dopolnilni pouk slovenščine od 1. septembra 2019 do 13. marca 2020 manj značilna kot raznolikost metod dela. Učitelji so pri dopolnilnem pouku slovenščine zelo pogosto (51,4 %) uporabljali individualno delo. Frontalno delo so uporabili včasih oz. redko (33,3 %), prav tako je včasih potekalo delo v dvojicah (58,3 %). Nikoli ali le včasih pa je delo potekalo v skupinah (38,9 %). Drugih oblik dela velika večina ni uporabljala, prav tako nihče izmed učiteljev ni zapisal, katere druge oblike dela je uporabljal.
Preglednica 15: Uporaba različnih metod dela pri dodatnem pouku slovenščine
Pri dodatnem pouku slovenščine so razredni učitelji od 1. septembra 2019 do 13.
marca 2020 najpogosteje uporabljali metodo dela z besedilom (62,5 %). Poleg te so pogosto uporabljali še naslednje metode dela: pogovor (50,0 %), interpretativno branje in metodo pisnih del (46,9 %), metodo ustnih del (43,8 %) ter igralne improvizacije (37,5 %). Včasih so pri učnih urah uporabljali metodo grafičnih del (53,1 %), metodo razlage (40,4 %) in didaktično igro (31,3 %). Najredkeje so uporabili metodo dela z IKT
41 (31,3 %). Velika večina učiteljev nikoli ni uporabila drugih metod dela, tisti, ki so jih, pa niso navedli, katere metode dela so to bile.
11.7.2.2 Oblike dela
Nikoli Redko Včasih Pogosto Zelo pogosto Odstotek (%) Odstotek (%) Odstotek (%) Odstotek (%) Odstotek (%)
Frontalno delo 15,6 21,9 31,3 31,3 0
Dvojice 9,4 9,4 37,5 31,3 12,5
Skupine 6,3 21,9 28,1 40,6 3,1
Individualno delo 0 3,1 34,4 46,9 15,6
Drugo 75,0 25,0 0 0 0
Preglednica 16: Uporaba različnih oblik dela pri dodatnem pouku slovenščine
Učitelji so pri dodatnem pouku slovenščine od 1. septembra 2019 do 13. marca 2020 zelo pogosto (46,9 %) uporabljali individualno obliko dela in delo v skupinah (40,6 %).
Pogosto oz. včasih so uporabili frontalno obliko dela, prav tako včasih je delo potekalo v dvojicah (37,5 %). Drugih oblik dela v večini (75,0 %) niso uporabili.
11.7.3 Primerjava med dopolnilnim in dodatnim poukom slovenščine
Tako pri dopolnilnem kot pri dodatnem pouku slovenščine so učitelji uporabljali raznolike metode dela. Pri dopolnilnem pouku so najpogosteje uporabljali metode dela, kot so pogovor, razlaga, metoda pisnih del, didaktična igra in metoda ustnih del. Pri dodatnem pouku pa so bile najpogostejše metode dela delo z besedilom, pogovor, interpretativno branje ter metodi pisnih in ustnih del. Med najpogostejšimi metodami dela pri dodatnem pouku so bile tudi igralne improvizacije, medtem ko so se te pri dopolnilnem pouku redko uporabljale. Ravno nasprotno je z metodo dela z IKT, ki je bila redko uporabljena pri dodatnem pouku, a je bila med pogostejšimi pri dopolnilnem pouku.
Oblika dela, ki se je pri dopolnilnem pouku zelo pogosto uporabljala, je individualno delo, včasih ali redko se je pojavljalo frontalno delo. Dela v skupinah ni bilo oziroma se je pojavljalo le včasih, občasno je bilo tudi delo v dvojicah. Tudi pri dodatnem pouku slovenščine je prevladovalo individualno delo, je pa bilo veliko več skupinskega dela.
Nekoliko več kot pri dopolnilnem pouku je bilo tudi frontalnega dela.
11.8 DIFERENCIACIJA IN INDIVIDUALIZACIJA DELA PRI DOPOLNILNEM IN DODATNEM POUKU SLOVENŠČINE
Učiteljem smo postavili trditev »delo pri dopolnilnem pouku sem skušal/-a diferencirati in individualizirati« in jih prosili, da na 5-stopenjski ocenjevalni lestvici označijo, kako pogosto so delo pri dopolnilnem pouku slovenščine diferencirali in individualizirali.
Stopnje lestvice so bile nikoli, redko, včasih, pogosto in vedno. Če so označili, da so delo diferencirali in individualizirali, smo jih prosili, da navedejo, na kateri način so to naredili. Učitelji so se na enak način opredelili tudi o svoji diferenciaciji in individualizaciji dodatnega pouka slovenščine.
42 11.8.1 Dopolnilni pouk
Frekvenca (f) Odstotek (%)
Nikoli. 2 5,4
Redko. 1 2,7
Včasih. 2 5,4
Pogosto. 12 32,4
Vedno. 20 54,1
Skupaj 37 100,0
Preglednica 17: Pogostost diferenciacije in individualizacije pri dopolnilnem pouku slovenščine
Učitelji razrednega pouka so od 1. septembra 2019 do 13. marca 2020 delo pri dopolnilnem pouku v večini (54,1 %) vedno diferencirali in individualizirali. Slaba tretjina učiteljev (32,4 %) je odgovorila, da so dopolnilni pouk pogosto diferencirali in individualizirali. 8,1 % sodelujočih učiteljev je dopolnilni pouk diferenciralo in individualiziralo včasih oziroma redko, nikoli pa dela pri dopolnilnem pouku ni diferenciralo in individualiziralo 5,4 % učiteljev.
Pri dopolnilnem pouku so učitelji najpogosteje navedli, da so diferencirali in individualizirali naloge, ki so jih reševali učenci, ter dejavnosti. Prilagodili so količino, vrsto in zahtevnost nalog. Poleg tega so učitelji pogosto navedli, da so diferencirali in individualizirali tudi vsebino dopolnilnega pouka. Tako so učenci utrjevali tisto, kar jim je povzročalo največ težav, in tudi naloge so bile vsebinsko prilagojene. Nekaj učiteljev je zapisalo, da so glede na učni stil učencev prilagajali metode in oblike dela, največkrat so ob tem zapisali, da so prilagodili razlago, ki je vsebovala več konkretnega materiala.
11.8.2 Dodatni pouk
Frekvenca (f) Odstotek (%)
Nikoli. 7 21,9
Redko. 4 12,5
Včasih. 11 34,4
Pogosto. 9 28,1
Vedno. 1 3,1
Skupaj 32 100,0
Preglednica 18: Pogostost diferenciacije in individualizacije pri dodatnem pouku slovenščine
Iz Preglednice 18 razberemo, da je delo pri dodatnem pouku slovenščine od 1.
septembra 2019 do 13. marca 2020 vedno diferenciralo in individualiziralo le 3,1 % učiteljev. 28,1 % učiteljev je dodatni pouk slovenščine diferenciralo pogosto, največ (34,4 %) pa včasih. Redko je delo pri dodatnem pouku diferenciralo in individualiziralo 12,5 % učiteljev. 21,9 % učiteljev razrednega pouka pa diferenciacije in individualizacije ni nikoli izvajalo.
43 Učitelji so najpogosteje navedli, da so pri dodatnem pouku slovenščine učencem pripravili različno zahtevne naloge. Pogosto so učitelji zapisali, da so vsebino prilagodili interesom učencev, ki so obiskovali dodatni pouk slovenščine. Nekaj učiteljev je tudi napisalo, da so pri izvedbi upoštevali zmožnosti učencev, niso pa navedli, na kateri način so to upoštevali. Navedba diferenciacije in individualizacije oblik in metod dela se je pojavila samo enkrat.
11.8.3 Primerjava med dopolnilnim in dodatnim poukom slovenščine
Učitelji razrednega pouka so delo veliko bolj diferencirali in individualizirali pri dopolnilnem kot pri dodatnem pouku. Da so delo diferencirali in individualizirali vedno ali pogosto, je namreč pri dopolnilnem pouku odgovorilo kar 86,5 % učiteljev, medtem ko je bil delež teh dveh odgovorov pri dodatnem pouku le 31,2 %. Poleg tega je bil delež odgovorov, da učitelji niso dela nikoli diferencirali in individualizirali, pri dodatnem (21,9 %) veliko večji kot pri dopolnilnem pouku (5,4 %).
Tako pri dopolnilnem kot pri dodatnem pouku je bila najpogosteje izpostavljena diferenciacija in individualizacija nalog (zahtevnost, količina, vsebina). Učitelji so pri dopolnilnem pouku vsebino učnih ur pogosto prilagodili težavam učencev, pri dodatnem pouku pa so vsebino prilagajali interesom učencev. Pri dopolnilnem pouku slovenščine je bila bolj kot pri dodatnem pouku pogosta diferenciacija metod in oblik dela, pri tem pa je bila konkretno izpostavljena razlaga.
11.9 SAMOEVALVACIJA UČINKOVITOSTI UČNE URE DOPOLNILNEGA IN DODATNEGA POUKA SLOVENŠČINE
Zanimalo nas je, ali učitelji razrednega pouka izvajajo samoevalvacijo učinkovitosti izvedbe učne ure dopolnilnega in dodatnega pouka. Podali smo jim trditvi »po uri dopolnilnega pouka sem naredil/-a samoevalvacijo učinkovitosti izvedbe učne ure« in
»po uri dodatnega pouka sem naredil/-a samoevalvacijo učinkovitosti izvedbe učne ure«. Učitelji so na 5-stopenjski ocenjevalni lestvici označili, kako pogosto so naredili samoevalvacijo učinkovitosti učne ure. Stopnje ocenjevalne lestvice so bile nikoli, redko, včasih, pogosto in vedno.
Preglednica 19: Pogostost izvajanja samoevalvacije učinkovitosti učne ure pri dopolnilnem pouku slovenščine
Največ (35,1 %) učiteljev razrednega pouka je od 1. septembra 2019 do 13. marca 2020 samoevalvacijo učinkovitosti učne ure izvedlo včasih. 21,6 % učiteljev je samoevalvacijo učinkovitosti učne ure izvajalo pogosto, 18,9 % pa redko.
44 Samoevalvacijo učinkovitosti posamezne učne ure dopolnilnega pouka je vedno izvedlo 16,2 % učiteljev, nikoli pa je ni izvedlo 8,1 % učiteljev.
11.9.2 Dodatni pouk
Frekvenca (f) Odstotek (%)
Nikoli. 3 9,4
Redko. 12 37,5
Včasih. 9 28,1
Pogosto.
Vedno.
5 3
15,6 9,4
Skupaj 32 100,0
Preglednica 20: Pogostost izvajanja samoevalvacije učinkovitosti učne ure pri dodatnem pouku slovenščine
Največ (37,5 %) v raziskavi sodelujočih učiteljev je samoevalvacijo učinkovitosti učne ure dodatnega pouka med 1. septembrom 2019 in 13. marcem 2020 izvedla redko, 28,1 % učiteljev pa včasih. Pogosto je samoevalvacijo učinkovitosti učne ure izvedlo 15,6 % učiteljev. Delež učiteljev, ki niso nikoli izvedli samoevalvacije učinkovitosti učne ure dodatnega pouka ali pa so jo izvedli vedno, je bil enak, in sicer 9,4 %.
11.9.3 Primerjava med dopolnilnim in dodatnim poukom slovenščine
Pri dopolnilnem pouku prevladuje odgovor, da so učitelji samoevalvacijo učinkovitosti učne ure izvajali včasih, medtem ko je pri dodatnem pouku pogostejši odgovor redko.
Delež odgovorov, da učitelji nikoli niso izvedli samoevalvacije učinkovitosti, je pri obeh oblikah pouka približno enakovreden. Vseeno pa lahko na podlagi odgovorov vidimo, da so učitelji samoevalvacijo učinkovitosti učne ure pogosteje izvajali pri dopolnilnem pouku, saj je delež odgovorov, da so učitelji samoevalvacijo učinkovitosti učne ure izvajali vedno in pogosto, pri dopolnilnem pouku višji kot pri dodatnem. Pri tem pa je pri dodatnem pouku večji delež učiteljev kot pri dopolnilnem pouku odgovoril, da so samoevalvacijo učinkovitosti učne ure izvajali redko ali nikoli.
11.10 UČITELJEVA PRIPRAVA NA UČNO URO DOPOLNILNEGA IN DODATNEGA POUKA SLOVENŠČINE
Zanimalo nas je tudi, koliko časa povprečno so učitelji razrednega pouka od 1.
septembra 2019 do 13. marca 2020 namenili pripravi na eno učno uro dopolnilnega in dodatnega pouka slovenščine in ali jim je več časa vzela priprava na dopolnilni in dodatni pouk slovenščine na daljavo ali priprava na običajno uro dopolnilnega in dodatnega pouka slovenščine. Učiteljem smo postavili tri ločena vprašanja, in sicer koliko časa so v obdobju od 1. septembra 2019 do 13. marca 2020 namenili pripravi na eno učno uro dopolnilnega pouka slovenščine; koliko časa so v obdobju od 1.
septembra 2019 do 13. marca 2020 namenili pripravi na eno učno uro dodatnega pouka slovenščine in koliko časa jim je vzela priprava na izvedbo učne ure dopolnilnega in/ali dodatnega pouka slovenščine na daljavo v primerjavi s pripravo na običajno učno uro dopolnilnega in dodatnega pouka slovenščine. Pri vseh treh vprašanjih so učitelji lahko izbrali enega od navedenih odgovorov ali pod odgovor
45 drugo napisali svoj odgovor. Odgovori učiteljev so predstavljeni v Preglednici 21, Preglednici 22 in Preglednici 23.
11.10.1 Dopolnilni pouk
Preglednica 21: Čas priprave na učno uro dopolnilnega pouka slovenščine
Največ učiteljev (45,9 %) je na vprašanje, koliko časa so v obdobju od 1. septembra 2019 do 13. marca 2020 namenili pripravi na dopolnilni pouk slovenščine, odgovorilo, da so za pripravo porabili malo časa, ker so na podlagi priprave za redne učne ure samo pripravili nove naloge. Le dobra dva odstotka učiteljev manj (45,9 %) je odgovorilo, da so pripravi na dopolnilni pouk slovenščine namenili veliko časa, ker so skrbno izbrali naloge, dejavnosti in pripravili potrebno gradivo. 2,7 % oziroma en učitelj
Največ učiteljev (45,9 %) je na vprašanje, koliko časa so v obdobju od 1. septembra 2019 do 13. marca 2020 namenili pripravi na dopolnilni pouk slovenščine, odgovorilo, da so za pripravo porabili malo časa, ker so na podlagi priprave za redne učne ure samo pripravili nove naloge. Le dobra dva odstotka učiteljev manj (45,9 %) je odgovorilo, da so pripravi na dopolnilni pouk slovenščine namenili veliko časa, ker so skrbno izbrali naloge, dejavnosti in pripravili potrebno gradivo. 2,7 % oziroma en učitelj