Odgovori na raziskovalna vprašanja

Ugotoviti želim, katera orodja za obdelavo lesa otroci poznajo in pravilno poimenujejo.

Najprej smo si ogledali učilnico in se temeljito seznanili z različnim orodjem.

Spoznali smo vrtalni stroj, žago, kladivo, žeblje, vijake, pile in različno grobe brusilne papirje. Hišnika sta pokazala vsa prej našteta orodja in jih povprašala, če vedo kaj je to. S svojimi besedami so poimenovali pokazana orodja, težave so imeli le pri pili.

Imena sploh niso poznali, potrebnih pa je bilo tudi kar precej spodbud, da so ugotovili za kaj se pile uporabljajo. Sem pa kasneje ugotovila, da so si ravno to najbolj zapomnili in se najbolj veselili uporabe pile.

Izvedeti želim, katere postopke obdelave modela vodnega kolesa bodo otroci izvajali sami in kje bodo potrebovali pomoč odrasle osebe.

SAMI: brušenje z brusilnim papirjem, lepljenje, sestavljanje, nabiranje rogovil, zabijanje žebljev, sestavljanje malih vodnih koles, sestavljanje velikega vodnega kolesa.

S POMOČJO ODRASLE OSEBE: žaganje, vrtanje lukenj, natančno rezanje, merjenje.

Sodelovali so pri vseh procesih, ki smo jih pri izdelavi modelov vodnih koles izvajali. Z veseljem so se lotili vsake aktivnosti in bili pri njej tudi, za svojo starost ustrezno, uspešni. Če otrokom damo možnost in poskrbimo za varnost, so zelo pazljivi in spretni.

73

Zanima me, po katerih ponujenih tehničnih pripomočkih bodo otroci posegali.

Navdušenje nad orodjem in pripomočki je bilo zelo veliko. Dobro so usvojili tudi njihovo poimenovanje. Posegali so po vseh ponujenih tehničnih pripomočkih. Ti so:

brusilni papir, pile, kladivo, žeblji, lepilo, škarje. Ob prisotnosti odraslega tudi žaga, električni vrtalnik. Imitacijo pravega orodja so ves čas vključevali tudi v igro.

Želim ugotoviti, ali se bodo pojavljale razlike med dečki in deklicami glede na spretnosti pri uporabi tehničnih pripomočkov.

Med dečki in deklicami se niso pojavile nikakršne razlike. Deklice so bile ravno tako zainteresirane in navdušene nad izdelavo modelov vodnih koles kakor dečki, včasih mogoče še celo bolj. Prav tako so bile enako spretne pri uporabi tehničnih pripomočkov. So pa tako pri dečkih kot pri deklicah nekateri posamezniki, ki jih stvar manj zanima ali pa so manj spretni pri rokovanju s pripomočki kot ostali.

Preko iznajdljivosti, spretnosti in ustvarjalnosti so deklice vsekakor ovrgle mit in porušile stereotip o »moških in ženskih« opravilih in poklicih.

Ugotoviti želim, ali bodo otroci znali preizkusiti model vodnega kolesa ob reki oz. ali bodo znali sestavne dele postaviti tako, da se bo vodno kolo vrtelo.

Zgolj in samo iz varnostnih razlogov sem se odločila, da preizkušanje modelov vodnega kolesa ne bomo izvedli ob porečju reke Sore, ampak na varnem, praznem šolskem igrišču.

Preko dejavnosti, ki smo jih izvajali v sklopu projektnega dela, so se otroci dobro seznanili z modeli vodnih koles, zato pri preizkušanju niso imeli nikakršnih težav s postavitvijo in sestavljanjem sestavnih delov. Vsa vodna kolesa so se vrtela, čeprav sem za nekatere bila v dvomih celo jaz.

Projektno delo bi ocenila kot zelo uspešno in svetovala vsaki vzgojiteljici, da se loti česa podobnega. Že res, da je potrebno veliko priprave in truda, vendar se zaradi navdušenja otrok nad uspehom zagotovo splača potruditi.

74

IV. ZAKLJUČEK

Za projektno delo, sem se odločila, ker sem želela, da otroci sami izdelajo delujoč predmet. Taka oblika dela nam omogoča veliko aktivnost in sodelovanje otrok pri nastajanju izdelka. Projekt sem izvajala v skupini 24-ih otrok, starih 4 – 6 let.

Dejavnosti sem načrtovala tako, da sem od začetka skušala pri otrocih zbuditi zanimanje in željo po raziskovanju. Večina dejavnosti je bilo vodenih, velikokrat pa so se otroci odločili za igro z različnimi sredstvi na temo modelov vodnih koles tudi spontano. Predvsem orodje in kosi lesa so postali del našega vsakdana.

Preko celotnega projekta sem opazila veliko sodelovanja in motiviranost v vseh fazah oblikovanja. Otroke sem postavila pred dejstvo, da imamo v vrtcu premalo vodnih koles in da je od njih odvisno, ali bomo stanje lahko izboljšali.

Igrali smo se z vodnimi »mlinčki« in opazili, da jih imamo premalo, da bi se z njimi igrali vsi in tako smo se odločili za izdelavo. Za lažjo predstavo smo si ogledali pravo vodno kolo na mlinu. Veliko različnega materiala so otroci s pomočjo staršev prinesli od doma, kar nekaj uporabnih stvari pa smo našli ob raziskovanju gozda. Informacije smo iskali v knjižnici in na spletu, nekaj nasvetov in postopkov oblikovanja pa smo izvedeli ob obisku mizarske delavnice. Tako smo lahko oblikovali plakate z načrti.

Vse to znanje smo dopolnjevali pri izvajanju postopkov obdelave iz izdelave v tehnični učilnici.

Preko iskanja informacij, načrtovanja, prinašanja materiala, oblikovanja, izdelovanja, raziskovanja in preizkušanja so otroci spoznali, da je za izdelavo določenega izdelka in njegovo gibanje potrebno precej truda. Pri tem so pokazali veliko svoje kreativnosti in spretnosti pri rokovanju z orodjem, saj so tekom projekta usvojili spretnosti in tako obvladajo striženje s škarjami, lepljenje, brušenje z brusilnim papirjem, delo z ročno žago, zabijanje žebljev in vrtanje lukenj.

Verjetno je velik vpliv poznavanja orodja to, da smo vrtec na vasi, saj je veliko otrok vsakodnevno vključenih v delo doma. Orodja so dobro poimenovali, v večini poznali tudi njihovo uporabo in jih pri svojem delu uporabljali. Preizkusili so se v vseh delovnih postopkih, lažje izvajali sami, pri težjih pa so potrebovali pomoč odrasle osebe. Ovrgli smo stereotip, da ženske nismo za orodje oz. da se na orodje ne spoznamo, saj se niso pojavljale nikakršne razlike pri spretnosti uporabe tehničnih pripomočkov. Na koncu so sestavili sestavne dele in preizkusili modele vodnih koles, ki so se vrtela.

Zelo uspešno sem v projektnem delu izkoristila vse možnosti sodelovanja z okoljem in šolo in bila vesela, ker so se v projekt aktivno vključili tudi starši otrok in spremljali naše aktivnosti. Otroke so poslušali, jim pripovedovali, opisovali, se z njimi igrali in hkrati učili.

75

Izdelki so otrokom prinesli zadovoljstvo in samozavest ob uspešno zaključenem projektnem delu. Ponosni so bili na razstavo, ki smo jo pripravili na hodniku vrtca.

Kljub temu, da sem šla v projektno delo s kar nekaj pomisleki, ali mi bo uspelo, se je izkazalo, da so otroci postali pravi mali oblikovalci in raziskovalci. Ob delu in z uporabo različnih materialov in sredstev so si pridobili veliko novih informacij in znanj.

Dejavnosti so na otrocih pustile močen pečat, saj še vedno veliko govorijo ob tem, če ne drugače, ko vidijo naš veliki model vodnega kolesa na hodniku.

Trudila sem se za spodbudno učno okolje in glede na rezultate menim , da mi je uspelo. Dokazala sem, da z malo truda in posluhom za želje otrok lahko popestrimo dogajanje v vrtcu. Otroci se tako navajajo na to, da je v vsako stvar potrebno vložiti precej truda, kar pa nam ob koncu prinese veliko več veselja kot neka stvar, ki jo kupimo v trgovini. Ob ustvarjanju tako z otrokom čas preživimo bolj kvalitetno in oblikovanje resnično tudi odrasli osebi prinese veliko zadovoljstva.

76

V. LITERATURA

 Aberšek, Boris. (2012): Didaktika tehniškega izobraževanja med teorijo in prakso.

Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

 Bahovec, D. in sod. (2007). Kurikulum za vrtce: predšolska vzgoja v vrtcih.

Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

 Batistič Zorec, Marcela. (2006): Teorije v razvojni psihologiji. Ljubljana:

Pedagoška fakulteta.

 Glogovec Zmaga, Viktorija. (1994): Kako drugače? Projektno delo v vrtcu.

Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport.

 Marjanovič Umek, Ljubica . (2001): Otrok v vrtcu: priročnik h kurikulumu za vrtce.

Maribor: Obzorja.

 Marjanovič Umek, Ljubica., Zupančič, Maja. (2001): Psihologija otroške igre: od rojstva do vstopa v šolo. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.

 Novak, Helena. (1990): Projektno učno delo: drugačna pot do znanja. Ljubljana:

Državna založba Slovenije.

 Novak, Helena. (2009): Projektno delo kot učni model v vrtcih in osnovnih šolah.

Radovljica: Didakta.

 Papotnik, Amand. (1999): Didaktika zgodnjega poučevanja in učenja tehnike in tehnologije. Ljubljana: DZS.

 Papotnik, Amand. (1988): Tehnika za najmlajše. Novo mesto: Društvo pedagoških delavcev Dolenjske, Pedagoška Obzorja.

 Papotnik, Amand. (1993): Zgodnje uvajanje v tehniko. Maribor: Obzorja.

INTERNETNI VIRI:

77

019.JPG%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.modri-jan.si%252Fza-starse-in-78

ucitelje%252Fsole%252Fekoprojekt4%252Fzakljucna-porocila%252F2896-Mlin-na-vodo%3B1600%3B1200

 https://www.youtube.com/watch?v=nDnyR3uPuo0

 https://www.youtube.com/watch?v=A1edn2bhwyU

 https://www.youtube.com/watch?v=hhoJZNP12RY

 https://www.youtube.com/watch?v=SzMFJtr_lz8

 https://www.youtube.com/watch?v=9-4Ll_v32RY

 https://www.youtube.com/watch?v=5KwCL30YK9s