ODGOVORI NA RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

− Na kaj mora biti vzgojitelj pozoren pri izboru pravljice?

73

Pozoren mora biti na ustreznost slikanice glede na obliko in dolžino besedila, pri čemer more upoštevati tudi starost in razvojno stopnjo otrok v skupini. Izbirati mora slikanice s kakovostnimi besedili, ilustracijami in oblikovanjem. Pomembno je tudi, da izbira ljudske, klasične in sodobne pravljice. Vsi otroci naj bi se srečali z vsemi vrstami.

− Kakšno vlogo ima vzgojitelj pri posredovanju pravljic – od priprave na posredovanje do dejanskega izvajanja interpretacije besedila?

Vloga vzgojitelja je zelo pomembna. Pri pripravi na posredovanje besedila mora vzgojitelj upoštevati naslednje faze vzgojiteljevega strokovnega branja otroškega besedila (Marjanovič Umek, 2001): branje odraslega in lastno razumevanje besedila;

predvidevanje hipotetične otroške recepcije; strokovna priprava z razčlembo besedila; postavitev cilja; izbira metod dela. Ravno tako mora v načrtovanje in kasneje izvajanje vključiti faze interpretacije besedila (Marjanovič Umek, 2001):

uvodna motivacija; premor pred branjem/poslušanjem, branje/poslušanje in premor po branju/poslušanju; pogovor o besedilu in ponovno branje/poslušanje; nove naloge – dejavnosti za poglabljanje literarno-estetskega doživetja. Ena od pomembnejših vlog vzgojitelja je, da dejavnost načrtuje primerno otrokom v njegovi skupini in jo nato tudi izvaja. S tem načrtuje in uresničuje cilje z različnih področji Kurikuluma za vrtce.

− Katere so bistvene razlike med »starim« in »novim« načinom posredovanja pravljice?

Bistvena razlika je v pripravi na posredovanje besedila, v katero sem vključila vzgojiteljičino strokovno branje besedila, faze interpretacije besedila in svoja merila za posredovanje pravljice. Ker sem se na posredovanje pripravila, sem imela jasno zastavljen cilj dejavnosti. glavna razlika v posredovanju med »starim« in »novim«

načinom posredovanja je bil v upoštevanju faz interpretacije besedila: uvodna motivacija; premor pred branjem/branje/premor po branju; pogovor o besedilu in ponovno branje; nove naloge – dejavnosti za poglabljanje literarno-estetskega doživetja. In ena pomembnejših razlik je ravno v ponovnem posredovanju besedila.

Otroci takega načina posredovanja niso bili vajeni. Mlajši so ponovnemu branju lažje sledili, saj sem jih lahko aktivno vključila vanj. Težje je bilo pri starejših, saj sem jim posredovala zahtevnejše pravljice in sem jih v ponovno posredovanje težje vključila.

74

Zato sem se znašla tako, da sem ponovno posredovanje prilagodila (npr. ga izvajala kasneje, dejavnost razdelila na dva dela).

− Katere so možnosti po posredovanju pravljice, za nadaljevanje dejavnosti, ki se povezujejo s področji Kurikuluma za vrtce?

Možnosti so zelo različne, vzgojitelj jih lahko prilagaja sebi, potrebam in željam otrok.

Pomembno je, da jih povezuje z različnimi področji Kurikuluma za vrtce. Jaz sem naredila priprave, ki za zajemale vsa področja Kurikuluma za vrtce (glej priloge). Ker je posredovanje pravljice lahko za otroke naporno, saj od njih pričakujemo zbranost, je po mojem mnenju pomembno, da dejavnosti povezujemo s področjem gibanja. Če bodo imeli otroci dovolj gibanja, bodo lažje sledili ostalim dejavnostim in bo tudi za nas lažje. To pomeni tudi raznolike dejavnosti, ki povezujejo med seboj različna področja (Kurikularna in področja razvoja).

− Katere so glavne razlike med posredovanjem pravljic v prvem starostnem obdobju in drugem starostnem obdobju? Kakšno vlogo ima vzgojitelj?

Glavna razlika je v izboru slikanic: v prvem starostnem obdobju otrokom beremo krajše slikanice, ki predvsem širijo in bogatijo besedni zaklad otrok. Po četrtem letu pričnemo otrokom brati pravljice. Razlika je tudi v dolžini načrtovanih dejavnosti in zahtevnosti načrtovanja novih nalog. Vloga vzgojitelja je, da pozna otroke in ve, kaj jim lahko bere, koliko so otroci sposobni in kaj potrebujejo za njihov napredek.

Najpomembnejše je, da ustrezno načrtuje in izvaja dejavnosti, ki morajo biti za otroke pozitivne izkušnje.

− Kaj je na podlagi izsledkov raziskave pomembno pri posredovanju pravljic otrokom v vrtcu?

Pomembno je, da se otrokom posreduje pravljice in zgodbe kot načrtovane dejavnosti (torej vključimo vzgojiteljevo strokovno branje otroškega besedila in faze interpretacije besedila). Pomembno je tudi, da jih prilagodimo skupini otrok in dejavnost zanje ni prezahtevna (vendar v bližnjem območju razvoja).

Otrokom v prvem starostnem obdobju ne beremo pravljic, ampak krajše zgodbe.

75

Upoštevamo vsa teoretična izhodišča, ki so zapisana v poglavju Vloga vzgojitelja⁹. 10.1. SMERNICE ZA POSREDOVANJE PRAVLJIC/BESEDIL PREDŠOLSKIM

OTROKOM

− Pri izboru slikanice smo pozorni na:

 ustreznost slikanice za otroke glede na starost in razvojno stopnjo (glede na obliko: kartonke, taktilne slikanice, slikanice s tankimi listi … glede na dolžino besedila: število besed glede na starostno skupino in zmožnosti otrok);

 kakovost besedila, ilustracij in oblikovanja;

 obravnava ljudskih in sodobnih pravljic;

 obravnava klasičnih in sodobnih pravljic.¹⁰

− Pri strokovni pripravi vzgojiteljice upoštevamo korake vzgojiteljičinega strokovnega branja otroškega besedila (Marjanovič Umek, 2001):

1. branje odraslega (vzgojiteljice) in lastno razumevanje besedila;

2. predvidevanje hipotetične otroške recepcije;

3. strokovna priprava z razčlembo besedila;

4. postavitev cilja;

5. izbira metod dela.

1. Branje odraslega je izhodišče interpretacije besedila. Če odrasli ne zmore vzpostaviti osebnega razumevanja besedila (pravljice), bo najverjetneje tudi njegovo branje s skupino otrok površinsko, nedoživeto oz. shematično (prav tam).

2. Predvidevanje hipotetične otroške recepcije pomeni »branje skozi oči otrok«.

To pomeni, da more vzgojitelj smiselno prilagoditi sporočilnost besedila, da ga bo otrok lahko zares sprejel glede na starost, interese, predhodna literarno-estetska doživetja (prav tam).

3. Strokovna priprava pomeni razčlemba določenega besedila. Z razčlembo vzgojiteljica določi temo besedila, osrednjo besedo/besedno zvezo,

9 Glej poglavje: 3. Vloga vzgojitelja.

10 Glej prilogo: Merila za obravnavo besedil.

76

opazovanje prvin za razvijanje bralne sposobnosti, predvidevanje možnosti za aktualizacijo besedila (prav tam).

4. Postavitev cilja pomeni, da vzgojiteljica načrtuje cilje (kurikularne in operativne) in s katerimi dejavnostmi jih bo realizirala (prav tam).

5. Pri izboru metod je vzgojiteljica pozorna na to, da omogočajo ustvarjalnost in samostojnost večjemu številu otrok. Ravno tako je pomembno, da uporablja metode, ki otrokom omogočajo skupinsko delo, s katerim spodbuja komunikacijo med otroki (prav tam).

.

− Pri načrtovanju dejavnosti upoštevamo faze interpretacije besedila (Marjanovič Umek, 2001):

1. uvodna motivacija;

2. premor pred branjem/poslušanjem, branje/poslušanje, premor po branju/poslušanju;

3. pogovor o besedilu in ponovno branje/poslušanje;

4. nove naloge – dejavnosti za poglabljanje literarno-estetskega doživetja.

1. Uvodna motivacija je zelo pomembna, saj v tem koraku otroka pripravimo na literarno-estetsko doživetje. V njem vzbudimo predstave in čustva, povezana s temo in vsebino besedila. Najprimernejše motivacijsko sredstvo je igra, kateri se pridružuje napovedovanje vsebine in sodelovanje odraslih (prav tam).

2. Premor pred poslušanjem je kratka faza, toliko, da se otroci pomirijo in pripravijo na poslušanje.

Sledi posredovanje besedila (pripovedovanje, branje, lastna dramatizacija ali posredovanje preko avdio-video sredstev):

 posredovanje ne sme biti izumetničeno;

 pripovedujemo/beremo dinamično, zanimivo;

 upoštevamo lastnosti oseb in njihovo razpoloženje;

 upoštevamo tudi »razpoloženje« besedila;

 pomembno je okolje, v katerem otrok sprejema besedilo (npr. pravljični stol, urejenost igralnice, posebni kotički …);

 pomembno pravilo: samo dolgočasno branje je napačno branje.

77

Po poslušanju ponovno sledi kratek premor, toliko, da se otroci pomirijo, uredijo svoja doživetja in občutke. Pomembno je, da spontanega otroškega odziva ne prekinemo takoj z analizo besedila (prav tam).

3. Pogovor o besedilu je bistvena faza, saj z njim spodbujamo razvijanje strategije poslušanja. V tej fazi otroke spodbujamo k razlagi neznanih besed ali besednih k pogovoru o književnih osebah, opisovanju izrazitih podob, napovedovanju nadaljevanja zgodbe, pogovor o razpoloženju, ki ga vzbuja besedilo …

Po pogovoru sledi ponovno poslušanje besedila (pravljice) in lahko tudi ponovni pogovor o besedilu. Namen ponavljanja je doživljanje besedila na globlji ravni, odkrivanje novih zornih kotov in zaznavanju prezrtih prvin (prav tam).

4. Sklepna faza so nove naloge, ki poglabljajo doživetja besedila. Naloga vzgojiteljice je, da otrokom zastavi ustvarjalne in poustvarjalne naloge (prav tam).

− Med posredovanjem pravljice/besedila smo pozorni na:

 načine posredovanja (branje, pripovedovanje, lastna dramatizacija vsebine/predstava, posredovanje preko avdio-video sredstev);

 pomembnost urejenosti prostora;

 pomembnost vloge vzgojitelja (kot pripovedovalca, bralca, igralca);

 aktivnost otrok.

Pomembno je, da izbiramo pestre in različne načine. Otroci naj se srečujejo z vsemi načini posredovanja, zavedajo naj se pomembnosti urejenega prostora, ugotavljajo in ločujejo vlogo vzgojitelja kot pripovedovalca, bralca in igralca. Najpomembnejše je, da dejavnosti načrtujemo tako, da so otroci v njih aktivni (gibalno, kognitivno).

− Izbiramo med različnimi možnostmi nadaljevanja dejavnosti, pri čemer jih povezujemo z vsemi področji Kurikuluma za vrtce:

 jezik;

 gibanje;

78

 narava;

 družba;

 matematika;

 umetnost.

Pomembno je, da otrokom nudimo raznolike dejavnosti. Načrtovati jih moramo ustrezno glede na njihovo starost in razvojno stopnjo. Ni potrebno v eni dejavnosti zavzeti vsa področja, moramo pa več dejavnosti, ki pokrivajo vsa kurikularna področja.

In document 3 VLOGA VZGOJITELJA (Strani 82-88)