Odgovori na raziskovalna vprašanja

Na prvo raziskovalno vprašanje, ali se je razumevanje koncepta knjige pri otrocih, starih od 5 do 6 let, glede na izvedene jezikovne dejavnosti za spodbujanje razumevanja koncepta knjige/tiska v treh tednih izboljšalo, lahko odgovorim pritrdilno. Pri dvanajstih vprašanjih se je odgovor otrok izboljšal, pri osmih vprašanjih je ostal nespremenjen oz. enak, pri enem pa se je poslabšal. L. Marjanovič Umek (1990, str. 91) pravi, da govorni razvoj močno odvisen od okolja. Sklepam, da so se otroci tudi zaradi tega boljše odrezali, saj so imeli spodbudo okolja oz. od vzgojitelja in načrtovanih dejavnosti.

Na drugo raziskovalno vprašanje, kateri dejavniki so vplivali na morebitne razlike v razumevanju koncepta knjige, lahko odgovorim, da je bil glede na moja opažanja glavni dejavnik koronavirus. Ob pogovoru z vzgojiteljico skupine, pri kateri sem izvajala raziskavo, sem spoznala, da je obdobje, ko so bili otroci doma, močno vplivalo na njihovo pozornost, poslušanje in izkazano znanje. Vzgojiteljica mi je povedala, da v svoji skupini opaža bistveno slabšo odzivnost, manj pozorno poslušanje in manj ustvarjalno razmišljanje, kot pred korono oz. preden so morali otroci za daljši čas ostati doma.

Med razlike bi prištela tudi starost, saj so bili nekateri otroci stari komaj 5 let, drugi pa 6 let in tik pred vstopom v šolo. Razlika v starosti ni velika, a se je poznala v kognitivnih zmožnostih.

Ugotavljam še, da je razlika v razumevanju koncepta knjige med otroki tudi posledica dela z otrokom in časa, ki mu ga namenjajo predvsem starši oz. družina. Opazila sem razliko npr. pri deklici, ki mi je (poleg vzgojiteljice) povedala, da z njo doma veliko berejo, se trudijo z njo preživeti čim več časa in jo učiti o pomenu knjige, velikokrat obiščejo tudi knjižnico itn.

36

Menim, da je to pomemben dejavnik vplivanja na razumevanje koncepta knjige, saj je imela boljše rezultate kot npr. deklica, ki mi je rekla, da ji starši doma ne berejo in da se o knjigah niti ne pogovarjajo. Podobno sta ugotovila tudi G. Kalb in J. C. van Ours (2012, str. 5), saj so rezultati njune raziskave pokazali, da imajo starši pomembno vlogo pri razvoju in izobraževanju svojih otrok. Ugotovila sta, da branje otrokom izboljša njihove kognitivne sposobnosti.

Razliko v razumevanju koncepta knjige med otroki je predstavljal tudi jezik, saj prihajajo iz Bosne štirje otroci v skupini. Trije še kar dobro govorijo slovensko, medtem ko ena deklica skorajda ne govori slovensko. Z njo je bilo težko delati, saj se mi zdi, da me pri določenih vprašanjih ni razumela.

Na tretje raziskovalno vprašanje, na kakšen način bi lahko vzgojitelj izboljšal razumevanje koncepta knjige, naj odgovorim, da bi lahko vzgojitelj izboljšal razumevanje koncepta knjige s številnimi dejavnostmi v vrtcu. Najprej pa je seveda pomembno, da se vzgojitelj sploh zaveda svoje vloge in da je mišljenja, da lahko s svojim delom izboljša otrokovo razumevanje koncepta knjige. D. Skubic (2017, str. 12) pravi, da bi se morali vzgojitelji obvezno stalno strokovno izpopolnjevati v znanju oz. kompetencah, kot so: poznavanje značilnosti pedagoškega govora, visoka jezikovna zmožnost, znanja povezana s pismenostjo oz. (pred)bralnimi in (pred)pisalnimi strategijami itn. Podobno sta ugotavljali tudi M. D. Barone in L. M. Morrow (2003, str. 21), ki sta izvedli raziskavo o izpopolnjevanju vzgojiteljev oz. učiteljev. Pri vseh desetih učiteljih se je pokazala sprememba na bolje, ne glede na njihove izkušnje, starost ali pripravljenost za delo. Iz rezultatov raziskave D. Skubic (2017, str. 9) je razvidno, da se anketirane vzgojiteljice zavedajo svoje vloge za spodbujanje bralne pismenosti v vrtcu. Za njeno izboljšanje bi lahko uvedle »bralne minutke« in se tako zavestno odločile, da bodo vsak dan v vrtcu otrokom prebrale vsaj eno pravljico. Lahko bi se lotile tudi dejavnosti, kot so bralni nahrbtnik ali bralna značka itn. Vsekakor pa bi morale vzgojiteljice z otroki knjigo prebrati in se o njej tudi pogovoriti in otrokom predstaviti njene značilnosti, morda z njimi spoznavati pisatelje, ilustratorje, obiskati knjižnico, ustvarjati na podlagi prebrane zgodbe itn. Če bi vzgojiteljica otrokom v igralnici omogočila knjižni kotiček, bi lahko s tem otroke bolj spodbudila k raziskovanju in spoznavanju knjig. Če bi pripravila pester okoljski tisk z velikimi črkami, različnimi pisavami, barvami, bi gotovo pridobila zanimanje otrok in jih še bolj motivirala k spoznavanju tiska ter spodbudila k medsebojni interakciji, kot je pokazala tudi raziskava, ki so jo izvedli M. Neumann, M. Hood, R. Ford in Neumann (2013, str. 25). Vsekakor menim, da bi se morala vzgojiteljica o pomenu spoznavanja s knjigo pogovoriti tudi s starši oz.

skrbniki in z njimi sodelovati.

37

Na četrto raziskovalno vprašanje, ali so deklice v primerjavi z dečki na več vprašanj odgovorile pravilno, lahko odgovorim nikalno. Ravno nasprotno, na večino vprašanj so pravilno odgovorili dečki. Pri večjem številu vprašanj je bil enak rezultat med pravilnimi odgovori dečkov in deklic, če pa primerjam, kdo je bil pri prvem in drugem testiranju uspešnejši, so bili to dečki. Sklepam, da se je to zgodilo, ker je bilo več dečkov starejših od deklic. Razlog uspešnosti dečkov pripisujem tudi temu, da ima morda ena deklica posebne potrebe in se pri testiranju zaradi tega ni dobro izkazala, tri deklice pa so kot že rečeno priseljenke iz Bosne in so imele nekaj težav pri razumevanju jezika.

38