H04 Hormoni trebušne slinavke
Glukagon (H04AA01), ki spada v skupino glikogenolizni hormoni (H04A), je edini predstavnik iz te skupine na slovenskem tržišču. V letu 2018 je bilo zanj izdanih 1.292 receptov, kar je pomenilo za 0,2 % večje število receptov in za 2,7 % višje stroške glede na leto 2017. Predpisanega je bilo 1.802 DDD glukagona.
H05 Zdravila za uravnavanje homeostaze kalcija
Glede na leto poprej se je število receptov za zdravila za uravnavanje homeostaze kalcija povišalo za 2,2 %, stroški pa so se zmanjšali za 5,0 %. Povprečna vrednost enega recepta je bila 292,3 €.
Predpisovala so se predvsem zdravila s paratiroideo zavirajočimi učinkovinami (H05B). Zdravila so vsebovala cinakalcet (H05BX01) na 3,1 tisoč receptih ter parikalcitol (H05BX02) na 1,7 tisoč receptih.
Predpisanih je bilo 156.324 DDD oz. 0,2 DID paratiroideo zavirajočih hormonov.
Edini predstavnik obščitničnih hormonov in analogov (H05A) je bil teriparatid (H05AA02), ki je bil predpisan na 551 receptih v vrednosti 486,5 tisoč evrov.
4.7 J Zdravila za sistemsko zdravljenje infekcij
Zdravila za sistemsko zdravljenje infekcij so razvrščena v sedem skupin.
Število receptov s predpisanimi zdravili za sistemsko zdravljenje infekcij se je v letu 2018 znižalo za 0,5
%, stroški za zdravila pa so se zvišali za 8,2 %. Povprečna vrednost zdravil za sistemsko zdravljenje infekcij na en recept je bil 27,8 €. Predpisanih je bilo 9.728.571 DDD, to je 12,9 DDD na 1000 prebivalcev na dan. Največ 11,6 DDD na 1000 prebivalcev na dan je bilo predpisanih v skupini zdravil za sistemsko zdravljenje bakterijskih infekcij (J01). Iz skupine imunskih serumov in imunoglobulinov (J06) je bilo v letu 2018 predpisanih 150 receptov, kar predstavlja 61,3 % zvišanje števila teh receptov v primerjavi z letom prej.
Tabela 4.8: Število predpisanih receptov, vrednost izdanih zdravil ter število DDD in DID v skupini zdravil za sistemsko zdravljenje infekcij (J), Slovenija, 2018.
ATC skupina Število Rp
2018 J - ZDRAVILA ZA SISTEMSKO
ZDRAVLJENJE INFEKCIJ 1.061.873 100 29.477.227 108 27,8 513 11.687.429 15,5
J01 - ZDRAVILA ZA SISTEMSKO
ZDRAVLJENJE BAKTERIJSKIH INFEKCIJ 994.762 99 11.320.243 100 11,4 481 10.760.356 14,2
J01A - Tetraciklini 12.003 119 112.507 123 9,4 6 388.958 0,5
J01AA - Tetraciklini 12.003 119 112.507 123 9,4 6 388.958 0,5
J01C - Betalaktamski antibiotiki,
penicilini 591.723 98 6.488.494 100 11,0 286 7.128.181 9,4
ATC skupina Število Rp
J01M - Kinolonske protimikrobne
učinkovine 97.214 100 1.076.765 98 11,1 47 841.084 1,1
J02 - ANTIMIKOTIKI ZA SISTEMSKO
ZDRAVLJENJE 21.013 95 1.353.987 81 64,4 10 160.588 0,2
J02A - Antimikotiki za sistemsko
zdravljenje 21.013 95 1.353.987 81 64,4 10 160.588 0,2
J02AC - Derivati triazola 21.013 95 1.353.987 81 64,4 10 160.588 0,2
J04 - UČINKOVINE ZA ZDRAVLJENJE
INFEKCIJ Z MIKOBAKTERIJAMI 1.555 100 57.005 114 36,7 1 65.515 0,1
ZDRAVLJENJE VIRUSNIH INFEKCIJ 44.316 110 16.430.872 117 370,8 21 700.970 0,9 J05A - Zdravila z direktnim delovanjem
na viruse 44.316 110 16.430.872 117 370,8 21 700.970 0,9
J05AB - Nukleozidi in nukleotidi (razen
zaviralcev reverzne transkriptaze) 27.525 106 1.220.510 96 44,3 13 174.909 0,2
J05AE - Zaviralci proteaz 472 50 114.147 32 241,8 0 6.733 0,0
J05AF - Nukleotidni in nukleozidni
zaviralci reverzne transkriptaze 4.705 111 1.128.603 77 239,9 2 177.249 0,2
J05AG - Zaviralci nenukleozidne
reverzne transkriptaze 576 87 113.628 70 197,3 0 19.440 0,0
ATC skupina Število Rp
J01 Zdravila za sistemsko zdravljenje bakterijskih infekcij
93,7 % receptov za zdravila iz skupine J je bilo predpisanih za zdravila za sistemsko zdravljenje bakterijskih infekcij (J01). Delež stroškov je bil bistveno manjši, saj je znašal le 38,4 %. Predpisanih je bilo 10.760.356 DDD oz. 14,2 DID teh zdravil.
Doksiciklin (J01AA02), ki je edini tetraciklin (J01A) je bil predpisan na 12,0 tisoč receptih v vrednosti 112,5 tisoč evrov. Predpisanega je bilo 388.958 DDD oz. 0,5 DID doksiciklina.
Najpogosteje predpisana zdravila za sistemsko zdravljenje infekcij v letu 2018 so bili penicilini (J01C), kljub 2,7 % znižanju števila predpisanih receptov. Predpisanih je bilo 7.128.181 DDD oz. 9,4 DID penicilinov. Med njimi je bil najpogosteje predpisan edini širokospektralni antibiotik (J01CA), to je amoksicilin (J01CA04). Zdravniki so lahko predpisali sam amoksicilin ali njegovo kombinacijo z zaviralcem laktamaz beta. Skupno je bilo zanje predpisanih 472,8 tisoč receptov oz. 79,9 % vseh receptov za peniciline. Predpisanega je bilo 2.648.582 DDD oz. 3,5 DID samega amoksicilina in 3.227993 DDD oz. 4,3 DID kombinacij amoksicilina z zaviralcem laktamaz beta.
V skupino drugih beta-laktamskih antibiotikov (J01D) so uvrščeni cefalosporini, število receptov je bilo za 5,1 % manjše glede na leto 2017. Predpisanih je bilo 242.192 DDD oz. 0,3 DID cefalosporinov. Največ receptov je bilo predpisanih za cefuroksim (J01DC02) s 10,9 tisoč recepti in za cefadroksil (J01DB05) s 7,8 tisoč recepti.
Pri sulfonamidih in trimetoprimu (J01E) smo zaznali 3,7 % rast tako števila receptov kot stroškov za ta zdravila. Predpisanih je bilo 525.350 DDD oz. 0,7 DID teh antibiotikov.
Druga podskupina glede na porabo v letu 2018 so skupina makrolidov, linkozamidov in streptograminov (J01F), čeprav se število receptov zanje v primerjavi z letom 2017 ni bistveno spremenilo.
Število receptov z makrolidne antibiotike (J01FA), se je povečalo za 0,5 %, predpisanih pa je bilo 1.184.688 DDD oz. 1,6 DID makrolidov. Med njimi so bila najpogosteje predpisana zdravila z azitromicinom (J01FA10) na 100,9 tisoč receptih in klaritromicinom (J01FA09) na 23,3 tisoč receptih.
Število receptov s piranozidnimi antibiotiki (linkozamidi) (J01FF), katerih edini predstavnik je klindamicin (J01FF01), se je glede na leto 2017 zvišalo za 0,9 % ob 5,8 % višjih stroških. Predpisanega je bilo 173.262 DDD oz. 0,2 DID klindamicina.
Tretja podskupina glede na porabo so kinolonske protimikrobne učinkovine (J01M), katerih poraba je bila 841.084 DDD oz. 1,1 DID. Najpogosteje so bili predpisani ciprofloksacin (J01MA02) na 69,1 tisoč receptih, norfloksacin (J01MA06) na skoraj 12,0 tisoč receptih in moksifloksacin (J01MA14) na 10,6 tisoč receptih.
Največ so zdravila za sistemsko zdravljenje bakterijskih infekcij predpisovali v pomurski regiji, sledita posavska in koroška regija. Najmanj so jih predpisovali v goriški in v osrednjeslovenski regiji (slika 4.16).
V skupini zdravil za sistemsko zdravljenje infekcij opažamo, da se je poraba antibiotikov za zdravljenje bakterijskih okužb zmanjšala za 0,5 %, a ne v vseh slovenskih regijah. Ponekod se je delež celo povečal, in sicer v koroški, posavski, zasavski regiji in regiji jugovzhodne Slovenije. Poraba amoksicilina s klavulansko kislino se je znižala le za slab odstotek, kar je manj kot predlagajo priporočila za izboljšanje ambulantne rabe antibiotikov, s tem pa se povečuje tveganje za razvoj odpornosti povzročiteljev.
Poraba makrolidov se je glede na leto prej celo rahlo povečala (0,5 %). Delež azitromicina, ki je z vidika rezistence najbolj problematičen, se je za spoznanje znižal, a ostaja visok. Poraba midekamicina in miokamicina, ki sta z vidika rezistence najprimernejša makrolida, pa narašča. Nič se ni zmanjšala poraba kinolonov, zaradi katerih nas skrbi predvsem odpornost E.coli nanje, ki se močno povečuje in dosega že okoli 25 %. Opazen je ponoven porast v porabi kombinacije sulfonamid/trimetoprim, ki ima že približno 27 % rezistenco. Poraba nitrofurantoina, ki se zaradi majhne rezistence (1 %) priporoča pri zdravljenju okužb spodnjih sečil namesto kinolonov, cefalosporinov in kombinacije sulfonamid/trimetoprim, pa je v upadla kar za dobrih 10 %. Na slovenskem tržišču se je za tovrstne okužbe od leta 2017 tudi zdravilo s fosfomicinom (2,21,22,23).
Slika 4.16 prikazuje predpisovanje zdravil za sistemsko zdravljenje infekcij po regijah in slovensko povprečje. V letu 2018 je 27,0 % oseb prejele vsaj en recept za zdravila iz te skupine.
Slika 4.16: Odstotek oseb, ko so jim bila predpisana zdravila za sistemsko zdravljenje bakterijskih infekcij v