Omejitve raziskave - Odgovora na raziskovalni vprašanji

7.5 Odgovora na raziskovalni vprašanji

7.5.3 Omejitve raziskave

Raziskava je potekala na majhnem vzorcu osmih romskih družin in njihovih 23 šoloobveznih otrok. Zaradi majhnega vzorca ne moremo posploševati ugotovitev.

Vse družine, vključene v raziskavo, razen družine 7, so po navedbah vseh strokovnih delavcev, ki so nam omogočili stik z njimi, lahko pozitiven vzor drugim romskim družinam.

Vzorec je bil odvisen od privolitve romskih družin v intervju. Tudi zato to ni reprezentativni vzorec. Kljub temu kaže na probleme, ki so evidentni pri romskih družinah.

Kvalitativna naravnanost raziskave, podprta z odgovori učiteljev, romskih pomočnic in osmih izbranih romskih družin, je kljub vsem omejitvam raziskave omogočila boljši vpogled v tematiko z različnih zornih kotov.

8 ZAKLJUČEK

Kljub kvalitativni naravnanosti naše raziskave, ki je potekala na majhnem vzorcu osmih romskih družin, smo dobili reprezentativne podatke za romsko populacijo, ki se ujemajo z izsledki in raziskavami, predstavljenimi v teoretičnih izhodiščih.

Šolski uspeh romskih otrok v vzorcu je slab. Veliko otrok je večkrat ponavljalo razrede.

Večina otrok je obiskovala prvi dve triletji osnovne šole. Samo dve dekleti sta obiskovali 9.

razred, torej tretje triletje. To se ujema z raziskavami T. Vonta idr. (2011); Petrovčič (2014);

Petrovčič (2015); Petrovčič (2016); Petrovčič (2018).

Najslabše ocene so romski učenci imeli pri angleškem in slovenskem jeziku. Učitelji navajajo, da imajo zelo skromen besedni zaklad in pomanjkljivo obvladajo slovenski jezik. To se ujema z raziskavo Tancer (2003).

Ni pa samo slabo znanje slovenskega jezika tisti dejavnik, ki vpliva na slabši učni uspeh romskih otrok.

Raziskave v teoretičnem delu so poudarjale pomen SES na šolsko uspešnost otrok, saj otroci družin z višjim SES dosegajo boljše rezultate v šoli od družin z nižjim SES.

Pri naši raziskavi so bili vsi romski starši nezaposleni, vse družine številne, povprečno devet članov v gospodinjstvu; v nobenem gospodinjstvu ni bilo prisotnih knjig. Knjige so pri nekih raziskavah (OECD, 2017) merilo za določanje SES. Več knjig doma pripomore k bralni pismenosti.

Pet romskih družin je imelo dobre bivanjske pogoje, dve slabše, ena, ki ni imela dostopa do pitne vode in električne energije, zelo slabe. Tudi to vpliva na slabši učni uspeh otrok.

Nižja pričakovanja staršev do šolanja svojih otrok prav tako vplivajo na šolski uspeh. Samo dve družini sta odlično seznanjeni z razredi, ki jih obiskujejo njihovi otroci in njihovi šolski uspešnosti. Ti družini tudi redno obiskujeta govorilne ure in roditeljske sestanke. Njunih skupno pet otrok je učno bolj uspešnih v primerjavi z drugimi otroki v vzorcu.

Šest otrok redno obiskuje pouk. Ti so učno uspešnejši od tistih, ki ga ne.

Samo dve deklici redno opravljata domače naloge in prinašata vse šolske potrebščine v šolo.

Obe sta uspešno zaključili osnovno šolo.

Še enkrat bomo izpostavili slabo znanje slovenskega jezika. Doma vse družine govorijo romsko. Učitelji so navedli, da romski otroci zelo slabo obvladajo slovenski jezik. Romski otroci bi z vključitvijo v program predšolske vzgoje izboljšali svoje znanje slovenskega jezika, vendar je samo 8 od 23 otrok, vključenih v raziskavo, obiskovalo vrtec. Pa še ti samo eno leto pred vstopom v osnovno šolo.

Splet vseh teh dejavnikov tvori domače učno okolje, ki prav gotovo vpliva na slabo učno uspešnost romskih otrok.

Večina romskih družin, vključenih v raziskavo, pozitivno izstopa iz okolja, v katerem živijo.

Kljub temu sta njihovo domače okolje in šolski uspeh njihovih šoloobveznih otrok takšna, kot je predstavljeno v magistrskem delu. Tudi te, z našega vidika pozitivno izstopajoče družine, se soočajo s težavami, ki so značilne za romsko populacijo.

Domače učno okolje je sestavljeno iz številnih dejavnikov, na katere težko vplivamo. Najbolj izpostavljeno se nam je zdelo zelo slabo znanje slovenskega jezika. Morda bi lahko uvedli dodatne ure slovenskega jezika za romske otroke v prvem triletju osnovne šole. Kakor pravita Krek in Vogrinec (2005): »Če se znanje slovenskega jezika romskih otrok ne bo izboljšalo zelo zgodaj, se ne bo nikoli.«

Romski otroci ne obiskujejo vrtca. Tudi glede tega bi se lahko kaj storilo. Če že oni ne gredo v vrtec, bi morda lahko uvedli mobilne enote vrtcev v romskem naselju. Romski otroci morajo čim prej priti v stik s slovenskim jezikom. Od znanja slovenskega jezika bo v veliki meri odvisna njihova šolska uspešnost.

Pomoč mora biti dobro načrtovana in podpora osnovana na osnovi potreb vsakega posameznega otroka.

»Pri nas smo veseli vsakega romskega otroka, ki zaključi osnovno šolo,« nam je dejala ena od svetovalnih delavk. Izjava kaže na to, da se na osnovnih šolah z romskimi učenci trudijo premostiti ovire, ki se pojavljajo pri njihovem šolanju. Naj jim bodo izsledki magistrske naloge v pomoč.

9 LITERATURA

Anders, Y., Rossbach, H., Weinert, S., Ebert, S., Kuger, S., Lehrl, S. in von Maurice, J.

(2012). Home and preschool learning environments and their relations to the development of early numerancy skills. Early Childhood Research Quarterly,27, 231-244. Pridobljeno s https://doi.org/10.1016/j.ecresq.2011.08.003

Anderson, K. L., Atkinson, T. S., Swaggerty, E. A. in O'Brien, K. (2018). Examining relationships between home-based shared books reading practices and children language/literacy skills at kindergarten entry.Early Child Development and Care,1-16.

Pridobljeno shttps://doi.org/10.1080/03004430.2018.1443921 Andreja Miketič (osebna komunikacija, 8.3.2018).

Avsec, T. (1999). Romski otrok. V A. Mikuš Kos (ur.), Različnim otrokom enake možnosti (str. 101-113). Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije.

Bilban, M. (2015). Brezposelnost in njeni vplivi na zdravje. Delo in varnost, 60 (1), 19-28.

Pridobljeno s https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JAL3HZ5O/d1c9e1d3-f23c-4b36-8fd8-758778e215c2/PDF

Bojczyk, K. E., Rogers Haverback, H., Pae, H. K., Hairstone, M. in Haring, C. D. (2017).

Parenting practices focusing on literacy: a study of cultural capital of kindergarten and first-grade students from low income families. Early Child Development and Care, 1-13. Pridobljeno s https://doi.org/10.1080/03004430.2017.1328416

Brüggemann, C. (2012). Roma Education in Comparative Perspective. Analysis of the UNDP/World Bank/EC Regional Roma Survey 2011. Roma Inclusion Working Papers.

Bratislava: United Nations Development Programme. Pridobljeno s

https://www.scribd.com/document/154052340/Roma-education-in-comparative-perspective

Bruselj zaskrbljen zaradi izgona Romov iz Francije. (25. avgust 2010). Pridobljeno s https://www.delo.si/novice/svet/bruselj-zaskrbljen-zaradi-izgona-romov-iz-francije.html Černela, Jana (2018). Trening spretnosti branja in pisanja romskih otrok (Magistrsko delo).

Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

Davis-Kean, P. E. (2005). The Influence of Parent Education and Family Income on Child Achievment: The Indirect Role of Parental Expectations and the Home Environment.

Journal of Family Psychology, 19 (2), 294-304. Pridobljeno s https://doi.org/10.1037/0893-3200.19.2.294

Definition of Intellectual Disability (2018). Pridobljeno s https://aaidd.org/intellectual-disability/definition

Doupona, M. (2016). Mednarodna raziskava bralne pismenosti PIRLS 2016. Pridobljeno s

False starts: The exclusion of Romani children from primary education in Bosnia and Herzegovina, Croatia and Slovenia. (16.11.2006). Amnesty International. Pridobljeno s https://www.amnesty.org/en/documents/eur05/002/2006/en/

Flere, S., Klanjšek, R., Musil, B., Tavčar Kranjc, M. in Kirbiš, A. (2009). Kdo je uspešen v slovenski šoli?Ljubljana: Pedagoški inštitut.

Grosse, C., Kluczniok, K. in Rossbach, H. (2017). Instructional quality in school entrance phase and its influence on students ' vocabulary development: empirical findings from the German longitudinal study BIKS. Early Child Developmnet and Care, 1-14.

Pridobljeno shttps://doi.org/10.1080/03004430.2017.1398150

Horvat, M., Zupančič, M. in Vidmar, M. (2010). Značilnosti otrok in vpletenost staršev v otrokovo učno dejavnost kot napovedniki učne uspešnosti prvošolcev.Šolsko polje, 21 (1/2), 11-33. Pridobljeno s https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-L3I0L8PS/39597c2f-b6f6-42c3-9220-98aafc6a9dd5/PDF

Horvat Muc, J. (2011). Romska skupnost v Sloveniji: zgodovina in kultura Romov. Murska Sobota: Zveza Romov Slovenije.

Horvat Muc, J. (2003). Romi na Slovenskem. V N. Vilhar in Polzer, M. (ur.), Evropa, Slovenija in Romi: zbornik referatov na mednarodni konferenci v Ljubljani,15.

februarja 2002 (61-64). Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja.

Japelj Pavešić, B. in Svetlik, K. (2016). Znanje matematike in naravoslovja med četrtošolci v Sloveniji in po svetu: izsledki raziskave TIMMS 2015. Ljubljana: Pedagoški inštitut.

Pridobljeno s http://timsspei.splet.arnes.si/files/2016/11/T15-druga-cetrtosolci.pdf Kavkler, M. (2011). Konceptualne osnove obravnave učencev z učnimi težavami. V M.

Košak Babuder in M. Velikonja (ur.),Učenci z učnimi težavami. Pomoč in podpora (8-42). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Košak Babuder, M. (2011). Prepoznavanje in ocenjevanje težav učencev, ki izhajajo iz manj spodbudnega okolja zaradi revščine. V L. Magajna in M. Velikonja (ur.), Učenci z učnimi težavami – prepoznavanje in diagnostično ocenjevanje(str. 244-261). Ljubljana:

Pedagoška fakulteta.

Krek, J. in Vogrinc, J. (2005). Znanje slovenskega jezika kot pogoj šolskega uspeha učencev iz jezikovno in kulturno različnih ter socialno depriviligiranih družin – primer začetnega opismenjevanja romskih učencev.Sodobna pedagogika, 56(2), 118-139.

Lesar, I. in Dežman, E. (2012). Problematika šolanja romskih učencev – strokovna priporočila in izkušnje učiteljic.Socialna pedagogika, 16 (3),203-226.

Lunenburg, F. C. (2011). Early Childhood Education: Implications for School Readiness.

Schooling, 2(1). Pridobljeno s

http://www.nationalforum.com/Electronic%20Journal%20Volumes/Lunenburg,%20Fre d%20C.%20Early%20Childhood%20Education%20 %20Schooling%20V2 %20N1

Magajna, L., Kavkler, M., Čačinovič Vogrinčič, G., Pečjak, S. in Bregar Golobič, K. (2008).

Koncept dela. Učne težave v osnovni šoli. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Marjanovič-Umek, L. (1990). Kaj (kako) otrok misli in kaj (kako) pove? V Levičnik, I. (Ur.):

Vzgoja in izobraževanje romskih otrok v predšolskem in osnovnošolskem obdobju (24-32). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Marjanovič Umek, L., Fekonja, U., Lešnik Musek, P. in Kranjc, S. (2002). Otroška literatura kot kontekst za govorni razvoj predšolskega otroka.Psihološka obzorja, 11(1), 51-64.

Marjanovič Umek, L., Fekonja, U. in Kranjc, S. (2005). Otrokov govorni razvoj v povezavi z njegovim spolom in izobrazbo staršev.Psihološka obzorja, 14(1), 53-79.

Marjanovič Umek, L., Fekonja, U. in Bajc, K. (2006). Dejavniki otrokove pripravljenosti za šolo.Psihološka obzorja, 15(2), 31-51.

Marjanovič Umek, L., Sočan, G. in Bajc, K. (2006). Šolska ocena: koliko jo lahko pojasnimo z individualnimi značilnostmi mladostnika in koliko z dejavniki družinskega okolja.

Psihološka obzorja, 15(4), 25-52.

Marjanovič Umek, L., Sočan, G. in Bajc, K. (2007). Vpliv psiholoških dejavnikov in izobrazbe staršev na učno uspešnost mladostnikov.Psihološka obzorja, 16(3), 27-48.

Marjanovič Umek, L., Hacin, K. in Fekonja, U. (2017). The quality of mother-child shared reading: its relation to child's storytelling and home literacy environment.Child Development and Care, 1-13. Pridobljeno s

https://doi.org/10.1080/03004430.2017.1369975

Maulik, P. K., Mascarenhas, M. N., Mathers, C. D., Dua, T. in Saxena, S. F. (2011).

Prevalence of intellectual disability: A meta-analysis of population-based studies.

Research in Developmental Disabilities, 32, 419-436. Pridobljeno s https://doi.org/10.1016/j.ridd.2010.12.018

Mdanda, M. G. (1997). Home Environment and Pupils Academic Achievment (Dissertation submitted to the Faculty of education in fulfilment of the requirements for the degree of Master of education, University of Zululand: Department of educational psychology).

Pridobljeno s

http://uzspace.uzulu.ac.za/bitstream/handle/10530/707/Home+Environment+%26+Pupil s?sequence=1

Mednarodna raziskava trendov znanja matematike in naravoslovja TIMSS 2015 in TIMSS ADVANCED 2015. (b.d.). Pedagoški inštitut. Pridobljeno s http://timsspei.splet.arnes.si/files/2016/11/TIMSS-2015-povzetki.pdf

Moldova: Supporting the inclusion of Roma children through school (2017). Terre des hommes. Pridobljeno s https://www.tdh.ch/en/news/moldova-roma-children-inclusion-school

Nacionalni program ukrepov Vlade Republike Slovenije za Rome za obdobje 2017-2021.

(2017). Vlada Republike Slovenije. Pridobljeno s

http://www.un.gov.si/fileadmin/un.gov.si/pageuploads/NPUR_2017_2021.pdf

Niklas, F. in Schneider, W. (2013). Home Literacy Environment and the beginning of reading and spelling. Contemporary Educational Psychology, 38, 40-50. Pridobljeno s https://doi.org/10.1016/j.cedpsych.2012.10.001

Niklas, F. in Schneider, W. (2017). Home learning environment and development of child compentencies from kindergarten until the end of elementary school. Contemporary

educational Psychology, 49, 263-274. Pridobljeno s

https://doi.org/10.1016/j.cedpsych.2017.03.006

Niklas, F., Cohrssen, C. in Tayler, C. (2018). Making a difference to childrenʾs reasoning skills before school entry: The contribution of the home learning environment.

Contemporary Educational Psychology, 54, 79-88. Pridobljeno s:

https://doi.org/10.1016/j.cedpsych.2018.06.001

OECD (2017). PISA 2015 Results (Volume III): Students Well-Being. Paris: OECD Publishing, PISA. doi: 10.1787/9789264273856-en

Overcoming barriers: ensuring that Roma children are fully engaged and achieving in

education (2014). Ofsted. Pridobljeno s

https://assets.publishing.service.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachment

_data/file/430866/Overcoming_barriers_-_ensuring_that_Roma_children_are_fully_engaged_and_achieving_in_education.pdf Peck, R. F. (1972). Coping Styles and Achievment: A Cross-National Study of School

Children. Volume II of VII Volumes. Cultural Patterns of Coping. U. S. Department of Health, Education and Welfare. Texas Education Agency. Pridobljeno s https://files.eric.ed.gov/fulltext/ED065825.pdf

Peček, M., Čuk, I. in Lesar, I. (2006a). Šola in ohranjanje družbene razslojenosti – učni uspeh in vpis osnovnošolcev na srednje šole glede na izobrazbo staršev. Sodobna pedagogika, 57(1), 10-34.

Peček, M., Čuk, I. in Lesar, I. (2006b). Učitelji o Romih v slovenski osnovni šoli. Socialna pedagogika, 10(2), 137-168.

Petrovčič, P. (5.9.2014). Izgubljenih pet let. Mladina, 36. Pridobljeno s https://www.mladina.si/159983/izgubljenih-pet-let/

Petrovčič, P. (4.9.2015). Napredek Mladina, 36. Pridobljeno s http://www.mladina.si/169183/napredek/

Petrovčič, P. (8.9.2017). Segregacija v izobraževalnem sistemu. Mladina, 36. Pridobljeno s https://www.mladina.si/181774/segregacija-v-izobrazevalnem-sistemu/

Petrovčič, P. (21.9.2018). Neizobraževanje romskih otrok. Mladina, 38. Pridobljeno s

Pitna voda. (2008). Zveza potrošnikov Slovenije. Pridobljeno s https://www.zps.si/images/stories/brosure/bros08/pitnavoda_koncna08.pdf?phpMyAdm in=XbQMyDgFxCvmDg8c8 %2CqVsE5hieb

Priloga k nacionalnemu programu ukrepov Vlade Republike Slovenije za Rome za obdobje

2017-2021(b.d.) Pridobljeno s

http://www.un.gov.si/fileadmin/un.gov.si/pageuploads/PRILOGA_NPUR_2017_2021.p df

Prosen Zupančič, H. (2015). Vključevanje romskih otrok v prilagojene programe osnovne šole. V S. Jakob (ur.), Izzivi in težave sodobne družbe. III. mednarodna znanstvena konferenca (str. 203-214). Rakičan: Raziskovalno izobraževalno središče dvorec Rakičan.

Rispoli, K. M., Koziol, N. A., McGoey, K. E. in Schreiber, J. B. (2017). Parenting, childcare, and children's prekindergarten skills: exploring moderation by race and ethnicity.Child

Development and Care, 1-20. Pridobljeno s

https://doi.org/10.1080/03004430.2017.1359580

Roma Health Report. Healt status of the Roma population. Data collection in the Member States of the European Union(2014). doi 10.2772/31384

Roma Survey Data Croatia (2011). Pridobljeno s

http://www.eurasia.undp.org/content/rbec/en/home/ourwork/sustainable

development/development-planning-and-inclusive-sustainable-growth/roma-in-central-and-southeast-europe/roma-data.html

School education for Roma children through their parents schooling (b. d.). Norway grants.

Pridobljeno s https://eeagrants.org/project-portal/project/RO09-0386

Segers, E., Damhuis, C. M. P., van de Sande, E. in Verhoeven, L. (2016). Role of executive functioning and home environment in early reading development. Learning and

Individual Differences, 49, 251-259. Pridobljeno s

https://doi.org/10.1016/j.lindif.2016.07.004

Seminar za učitelje slovenščine, ki poučujejo učence Rome (b.d.). Inštitut za narodnostna

vprašanja. Pridobljeno s

http://www.khetanes.si/doc/Rezultati/Usposabljanja/letak_za%20u%C4

%8Ditelje%20sloven%C5 %A1 %C4 %8Dine.pdf

Slodnjak, V. in Andolšek, I. (1991). Romski otroci in razvrščanje. V I. Levičnik (ur.), Vzgoja in izobraževanje romskih otrok v predšolskem in osnovnošolskem obdobju (str. 32-48).

Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Statistični in osnovni podatki. (b.d.). Pridobljeno s

http://www.un.gov.si/si/manjsine/romska_skupnost/statisticni_in_osnovni_podatki/

Strategija vzgoje in izobraževanja Romov v Republiki Sloveniji-Dopolnilo k strategiji 2004

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/razvoj_solstva/proj ekti/Strategija_Romi_dopolnitev_2011.pdf

Strategija za Rome (23.4.2015). Amnesty International Slovenije. Pridobljeno s http://www.amnesty.si/romska-strategija

Štrukelj, P. (2004). Tisočletne podobe nemirnih nomadov. Zgodovina in kultura Romov v Sloveniji.Ljubljana: Družina.

Tancer, M. (2003). Izobraževanje Romov v Sloveniji. V N. Vilhar in Polzer, M. (ur.), Evropa, Slovenija in Romi: zbornik referatov na mednarodni konferenci v Ljubljani,15.

februarja 2002 (str. 67-76). Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja.

Tancer, M. (1994). Vzgoja in izobraževanje Romov na Slovenskem. Maribor: Založba Obzorja.

Temiz, Z. (2018). Storytelling intervention to improve the narrative skills of bilingual children from low socio-economic status. Early Child Development and Care, 1-15. Pridobljeno s https://doi.org/10.1080/03004430.2018.1529033

Toličič, I. in Zorman, L. (1977). Okolje in uspešnost učencev: Vpliv socialnoekonomskih in demografskih dejavnikov na šolski uspeh in osebnostne lastnosti otroka. Ljubljana:

Državna založba Slovenije.

Vogrinc, J. (2008). Kvalitativno raziskovanje na pedagoškem področju. Ljubljana: Pedagoška fakulteta

Vonta, T., Jager, J., Rutar Leban, T., Vidmar, M., Baranja, S., Rutar, S. …Balič, F. (2011).

Nacionalna evalvacijska študija uspešnosti romskih učencev v osnovni šoli. Ljubljana:

Pedagoški inštitut.

Vonta, T. in Jager, J. (2013). Uspešnost romskih učencev v slovenskih osnovnih šolah.

Ljubljana: Pedagoški inštitut.

Vzporedna življenja. (2011). Amnesty International. Pridobljeno s http://www.amnesty.si/media/uploads/files/vzporedna_zivljenja.pdf

Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (uradno prečiščeno besedilo) (ZOFVI-UPB5) (2007). Uradni list Republike Slovenije, št. 16/2007 (23.2.2007).

Pridobljeno s https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2007-01-

0718?sop=2007-01-Zakon o romski skupnosti v Republiki Sloveniji (ZRomS-1) (2007). Uradni list Republike Slovenije, št. 33/2007 (13.4.2007). Pridobljeno s https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlid=200733&stevilka=1762

Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1) (2011). Uradni list Republike Slovenije, št. 58/2011 (22.7.2011). Pridobljeno s https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlid=201158&stevilka=2714

Zupančič, J. in Rogelj, B. (2013). Romi in romska naselje v Sloveniji v procesih modernizacije. Geografski obzornik, 60 (1/2), 4-13. Pridobljeno s http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KD8PIQLJ

Zupančič, J. (2010).Prostorski problemi romskih naselij v Sloveniji.Ministrstvo RS za okolje in prostor.

Žura, J. Občina Semič je v zadnjih letih legalizirala in komunalno opremila romsko naselje Sovinek(radijski posnetek.) Ljubljana: RTV Slovenija. Predvajano na Radiu Slovenija, Val 202, 25. oktober 2008. Pridobljeno s https://4d.rtvslo.si/arhiv/moja-soseska/21596347

10 PRILOGE

PRILOGA 1: Vprašanja za intervjuje z romskimi družinami

VPRAŠANJA ZA INTERVJUJE Z ROMSKIMI DRUŽINAMI

1.) Koliko otrok imate?

2.) Koliko jih obiskuje osnovno šolo?

3.) Koliko so stari?

4.) Kateri razred obiskujejo?

5.) Ali so obiskovali vrtec? Koliko let?

6.) Ali so po vašem mnenju uspešni v šoli?

7.) Ali vaš otrok rad hodi v šolo?

8.) Kateri šolski predmet ima najraje?

9.) Kateri šolski predmet mu povzroča težave?

10.) Ali dobro govori in razume slovensko?

11.) Ali se po vašem mnenju dobro razume s sošolci?

12.) Ali ste zadovoljni z njegovo učiteljico?

13.) Ali vaš otrok redno obiskuje pouk? Vsak dan hodi v šolo? Če ne, zakaj?

14.) Ali se redno udeležujete govorilnih ur, roditeljskih sestankov …?

15.) Ali vaš otrok redno dela domače naloge in se uči? Kdaj dela nalogo? Koliko časa?

16.) Kdo mu pri pisanju domače naloge pomaga?

17.) Kje se uči? Ima svojo sobo in mizo, na kateri lahko piše domačo nalogo?

18.) Ima svojo omaro ali polico za šolske potrebščine, učbenike in knjige?

19.) Ali ste mu, ko je bil mlajši, kupili kakšne knjige, slikanice, pravljice?

20.) Ste mu kdaj prebrali kakšno zgodbico?

PRILOGA 2: Vprašalnik za romske pomočnice

VPRAŠALNIK ZA ROMSKE POMOČNICE

Spoštovani,

sem Stanko Stariha, študent drugostopenjskega magistrskega študija Specialne in rehabilitacijske pedagogike, smer Posebne razvojne in učne težave, na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Pod mentorstvom dr. Marije Kavkler pišem magistrsko delo Domače učno okolje romskih otrok. Prosim, da mi čim bolj realno odgovorite na nekaj vprašanj.

Za pomoč se Vam najlepše zahvaljujem.

1.) Koliko članov ima družina?_______________________________________________

2.) Ali sta starša zaposlena?

a) Oba b) Oče c) Mama d) Noben e) Ne vem

3.) Kako se preživljajo?

___________________________________________________________________________

4.) Ali ima gospodinjstvo elektriko?

a) Da b) Ne

5.) Ali imajo doma televizijo?

a) Da b) Ne c) Ne vem

6.) Ali imajo doma radio?

a) Da b) Ne c) Ne vem

7.) Ali imajo doma računalnik?

a) Da b) Ne c) Ne vem

8.) So naročeni na kakšen časopis ali revijo?

a) Da

Ali veste, kateri? ______________________________________________

b) Ne c) Ne vem

9.) Ali gospodinjstvo razpolaga s tekočo pitno vodo?

a) Da b) Ne c) Ne vem

10.) Ali imajo doma kakšno njivo ali vrtiček?

a) Da b) Ne c) Ne vem

11.) Ali imajo doma živali?

a) Da

Katere? _________________________________________________________

b) Ne

12.) Ali imajo otroci na razpolago lastno sobo in mizo za učenje?

a) Da b) Ne c) Ne vem

13.) Če ste na prejšnje vprašanje odgovorili z ne, kje se otroci učijo?

___________________________________________________________________________

14.) Ali doma govorijo romsko ali slovensko?

a) Romsko b) Slovensko c) Ne vem

15.) Ali so vključeni v kakšno dejavnost (šport, glasba…)?

___________________________________________________________________________

16.) Kakšna so pričakovanja staršev do šolanja svojih otrok?

___________________________________________________________________________

PRILOGA 3: Vprašalnik za učitelje

VPRAŠALNIK ZA UČITELJE

Spoštovani,

Podatki bodo anonimno uporabljeni le v magistrskem delu.

Za pomoč se Vam najlepše zahvaljujem.

1.) Kateri razred obiskuje ______________________________(ime otroka)? _______

2.) Koliko je star? _____________

3.) Ali je morebiti zamenjal šolo oziroma prišel k vam iz druge šole?

a) Da b) Ne

4.) Ali je morebiti ponavljal razred?

a) Da Kateri?________________________________________________________

b) Ne

5.) Ali redno obiskuje pouk?

a) Da b) Ne

6.) Če otrok pouka ne obiskuje redno, lahko na lestvici od 1 do 4 označite količino njegovih izostankov? 1 pomeni manjše število izostankov od pouka, 4 pa večje.

a) 1 b) 2 c) 3

7.) Zakaj po vašem mnenju otrok izostaja od pouka?

___________________________________________________________________________

8.) Ali redno opravlja domače naloge in preostale šolske obveznosti?

a) Da b) Ne

In document DOMAČE UČNO OKOLJE ROMSKIH OTROK (Strani 85-161)