Pri matematičnem delu ure sva uporabila bralno učno strategijo (Pečjak in Gradišar, 2012) grafični organizatorji, ob pomoči katere so učenci poenostavljali in pregledneje zapisovali pridobljene podatke. Elementi formativnega spremljanja se kažejo ob spremljavi napredka, izvajanjem vaj ter oblikovanega beleženja rezultatov. Kot se prepletajo matematične in športne vsebine, se prepletajo tudi cilji.
Cilji pri matematiki Učenci:
- Sistematično opazujejo in beležijo podatke, primerjajo, urejajo podatke.
- Spoznavajo pomen matematike v realni situaciji.
- Znajo razložiti pomen pridobljenega podatka, računati z izmerjenimi podatki ter interpretirati rezultat.
- Znajo zapisati dolžino v centimetrih.
- Prepoznajo spremenljivke in povezujejo dvojice spremenljivk.
- Razberejo podatke s prikazov in jih interpretirajo.
- Poznajo pomen diagramov v vsakdanjem življenju.
122
- Uporabljajo primerne prikaze in tabele za prikaz življenjskih situacij.
- Razvijajo kritični odnos do interpretacije rezultatov.
Cilji pri športu Učenci:
- Razvijajo osnovne motorične sposobnosti: hitrost, odrivno in repetitivno moč.
- Vplivajo na razvoj eksplozivne moči iztegovalk nog (odrivna moč).
- Izpopolnijo pravilno tehniko skoka v daljino z mesta.
Cilji športa so tudi cilji matematike Učenci:
- Razumejo namen/cilj vadbe elementov atletske abecede.
- Znajo primerjati napovedane rezultate z realnimi in ubesediti svoje razmišljanje.
- Znajo utemeljiti način vadbe s podatki in z izračuni Procesni cilji matematike in športa
Učenci: preiskujejo, napovedujejo, urejajo, utemeljujejo, primerjajo, sklepajo, posplošujejo.
Potek dejavnosti
Učenci so bili že na začetku seznanjeni s problemsko nalogo in so bili vključeni v načrtovanje dela. Ob tem so se navajali na postopno in sistematično reševanje problemov.
Njihova prva naloga je bila, da ocenijo in zapišejo želen rezultat ter oblikujejo tabelo, v katero bodo vpisovali rezultate skokov.
Slika 33: Primer tabele učenca, v katero vnaša dolžino svojih skokov v daljino z mesta. Legenda:
Stolpec: dolžina skoka, vrstica: (1) skok brez navodil, (2) skok po prvih vajah, (3) skok po drugih vajah.
Pri pouku športa so učenci po ogrevanju izvedli prvo merjenje skoka v daljino z mesta. Vsak učenec je imel tri poizkuse v eni seriji skokov. Najdaljši skok so si učenci zabeležili v tabelo. Nato so dobili naloge v obliki besedno-slikovnega prikaza. Učenci, razdeljeni v skupine, so izvajali naloge po metodi obhodne vadbe. Naloge so bile namenjene izboljšanju specifične odrivne moči in hitre moči nog. Sledilo je drugo merjenje dolžine skoka in beleženje rezultata. V zadnji fazi vadbe so učenci ob prikazu učitelja začeli z vajami za izboljšanje tehnike odriva in leta pri skoku
123
v daljino z mesta. Nato so še zadnjič izvedli meritev dolžine skoka v eni seriji s tremi poizkusi ter si prav tako zabeležili najdaljši skok.
Slika 34: Prikaz učiteljevih navodil za delo na posameznik postajah.
Z izpolnjenimi tabelami so učenci prišli k uri matematike, kjer je potekalo delo v skupinah ter individualno delo. V skupinah so učenci oblikovali grafe, primerjali rezultate posameznikov v skupini, preoblikovali graf v tabelo, primerjali preglednost tabel in preglednost grafa, zapisovali in interpretirali tabele in grafe. Individualno delo je bilo namenjeno razmišljanju o lastnem rezultatu in primerjavi lastnega rezultata z drugimi. Skozi uro je učence vodil učni list.
Analiza rezultatov
Najprej so učenci izbrali najdaljši in najkrajši skok v posamezni seriji. Ob tem so razmišljali in zapisali, zakaj je ta skok najdaljši. V tem delu se je prepletalo individualno in skupinsko delo, saj so učenci najprej interpretirali svoj rezultat, ugotovitve podali ostalim članom skupine in nato zapisali ter predstavili ugotovitve skupine. Iz tabel posameznika so oblikovali dosežek najboljših skokov in ga predstavili s stolpčnim diagramom. Cilj je bil, da učenci narišejo stolpčni diagram (slika 3) z vsemi potrebnimi kazalniki, ki bo predstavljal najboljši skok posameznega učenca.
Naslednja naloga učencev je bila, da graf, ki predstavlja najboljši rezultat posameznega učenca v posamezni seriji, spremenijo v tabelo (slika 4). Pri tem so morali upoštevati tri spremenljivke (dolžino, učenca, serijo skoka).
124
Slika 35: Stolpčni diagram z najboljšimi skoki posameznega učenca.
Slika 36: Tabela najboljših skokov. Legenda: SBN – skok brez navodil, SZN1 – skok po prvi vaji, SZN2 – skok po drugi vaji.
Skozi matematični del ure so učenci pridobili znanje spremljanja, beleženja in primerjanja rezultatov.
Za uspešen zaključek in izboljšanje rezultatov pa je bilo potrebno nenehno prepletanje športa in matematike, načrt vaj, vadba ter beleženje rezultatov in napredka. Po zaključku dela v učilnici so učenci dobili navodila za samostojno delo. Učitelj športa je vsem učencem napisal nabor šestih vaj, s katerimi bi učenci ob redni in dosledni vadbi izboljševali tehniko odriva, tehniko leta skoka, specifično odrivno moč, hitro moč nog in vzdržljivost v hitri moči. Vse vaje so bile sestavljene tako, da so jih učenci lahko izvajali doma, zunaj ali v zaprtem prostoru. Učenci so izbrali vaje tako, da so obkrožili številko vaje. Po treh tednih izvajanja vaj so učenci prinesli list z vajami v šolo. Pri uri športa je učitelj z učencem izmeril skok v daljino in podal učencu analizo napredka, napotke za nadaljnje delo in napredek.
125
Slika 37: Graf in tabela za spremljanje napredka posameznega učenca.
Slika 38: Program vaj za učence in povratna informacija učitelja.
SKLEP
Namen izpeljave pouka v takšni obliki je usmeriti učence v način pridobivanja podatkov prek lastne dejavnosti in napredka, seveda če do njega sploh pride. Učencem je bil dan izziv, kako lahko na drugačen, težji način najprej prepoznajo naloge, nato pa pridobijo podatke, ki jim pomagajo razumeti snov učnega načrta. Za nekatere učence je bila sprememba že to, da naloge
126
za vadbo pri pouku športa niso dobili v obliki učiteljeve razlage, temveč v obliki skic. S tem je bila pri športu vpeljana bralno učna strategija prepoznavanja in razumevanja navodil. Pri uri športa je bil napredek v skoku v daljino pri posameznem učencu odvisen od njegovega predhodnega znanja, predvsem pa od njegove vzdržljivosti. Vadba je bila zahtevna, saj so učenci v eni šolski uri izpeljali ogrevanje, tri serije po tri skoke in obhodno vadbo. Učenci s sicer dobro tehniko skoka in slabšo vzdržljivostjo so v zadnji seriji skokov dosegali v povprečju slabše rezultate, zato je toliko bolj razumljivo, da v eni uri napredek ni možen. To pa je bila motivacija za učence in namen učitelja, da nadaljuje z usmerjeno vadbo in s spremljanjem napredka.
Pokazali smo, kako je lahko podajanje nove učne vsebine drugačno, zanimivo in z večjo vključitvijo učenca, tudi z nalogami doma po pouku. Ob namenu, da šport postane sredstvo za pridobivanje podatkov za lažje razumevanje matematične tematike, vsi cilji, napisani v uvodu, postanejo smiselni, ko učenec prepozna konkretno matematično obliko v realni življenjski situaciji in jo zna smiselno uporabiti ter tako prepoznati, potrditi, povezati ali razumeti (Peršolja, 2007).
LITERATURA
Žakelj, A. idr. (2011). Program osnovna šola. Matematika. Učni načrt. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno iz http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN /UN_matematika.pdf
Kovač, M. idr. (2011). Program osnovna šola. Športna vzgoja. Učni načrt. Ljubljana: Ministrstvo za
šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Dostopno na:
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN /UN_sportna_vzgoja.pdf
Pečjak, S. in Gradišar, A. (2012). Bralne učne strategije. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Peršolja, M. (2007). Samoregulacija učenja pri matematiki. Vzgoja in izobraževanje, 38(5), 3036.
127