Prejete informacije o načinih pomoči
Kolmogorov-Smirnovtest
vrednost testa df p
PRED odločbo 0,091 110 0,026
PO odločbi 0,095 110 0,016
Preglednica 15: Opisna statistika za kompozitni spremenljivki – informacije o načinih pomoči
68
Iz preglednice 15 je razvidno, da je vrednost aritmetične sredine kompozitne spremenljivke sestavljene iz trditev, ki se nanašajo na informacije, ki jih starši otrok s PPPU prejmejo s strani šolskih strokovnih delavcev glede različnih načinov, kako lahko pomagajo svojemu otroku pri šolskem delu v času, ko učenec še nima odločbe o usmeritvi v vzgojno-izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in DSP, višja (M = 3,20) v primerjavi z vrednostjo aritmetične sredine kompozitne variable sestavljene iz trditev, ki so tudi preverjale količino prejetih informacij o načinih pomoči otroku, ampak v času po prejeti odločbi (M = 2,94). S pomočjo Wilcoxon testa (preglednica 19) lahko potrdimo, da je slednja razlika med aritmetičnima sredinama količine prejetih informacij o načinih pomoči, ki jih lahko starši nudijo svojim otrokom, glede na čas pred in po odločbi statistično pomembna (p = 0,028). Starši tako navajajo, da v času prepoznavanja otrokovih primanjkljajev prejmejo več informacij o načinih pomoči otroku pri njegovem šolskem delu, kot pa v času, ko je otrok že obravnavan v okviru DSP.
Tako lahko na drugo raziskovalno vprašanje: »V kolikšni meri šolski strokovni delavci posredujejo potrebne informacije o načinih pomoči otroku pri šolskem delu v času postopka prepoznavanja PPPU in v času obravnave po mnenju staršev?« odgovorimo, da so starši prejeli NEKAJ informacij o tem, kako lahko pomagajo otroku pri učenju, pri zapomnitvi učnih vsebin, pri organizaciji šolskega dela, pri uporabi učinkovitih pripomočkov in materialov ter smiselnih prilagoditev. Prav tako analize rezultatov nakazujejo, da so staršem strokovni delavci na šoli posredovali tovrstne informacije v statistično pomembni večji meri, ko otrok še ni bil usmerjen, kot pa kasneje, ko je odločbo o usmeritvi prejel.
Statistično pomembne razlike med aritmetičnima sredinama količine posredovanih informacij glede na čas pred prejetjem odločbe in po prejeti odločbi lahko razložimo na podlagi modela Odziv na obravnavo (ang. Response to intervention – RTI), ki predstavlja osnovo za slovenski pet stopenjski kontinuum pomoči učencem s splošnimi in specifičnimi učnimi težavami v osnovnih šolah (Magajna idr., 2008). Strokovni delavci posredujejo več informacij o tem, kako lahko starši pomagajo otroku pri šolskem delu, v okviru začetnih stopenj (pomoč učitelja pri pouku, dopolnilnem pouku ter v okviru podaljšanega bivanja in varstva, pomoč šolske svetovalne službe, dodatna individualna in skupinska pomoč), ko opazijo učenčeve težave na učnem področju z namenom nudenja čimprejšnje intenzivne pomoči. Kasneje pa so informacije v večji meri posredovane otroku v okviru DSP, starši so tako teh informacij deležni v manjši meri kot na predhodnih stopnjah.
vrednost Wilcoxon testa
p (dvosmerna) Prejete informacije o načinih pomoči
PRED in PO odločbi -2,195 0,028
69
Pridobljeni rezultati, da starši otrok s PPPU na šoli prejmejo le nekaj informacij o načinih, kako lahko otroku pri šolskem delu pomagajo doma, sovpadajo z ugotovitvami slovenske študije avtoric Magajna idr. (2008), v kateri je sodelovalo 277 staršev učencev z učnimi težavami na predmetni stopnji. Ugotovljeno je bilo, da starši izražajo potrebo po več konkretnih napotkih, informacijah in usmeritvah za pomoč svojemu otroku. To se hkrati povezuje z raziskavo Kalin idr. (2009), v kateri je 74,7 % staršev izpostavilo, da bi učitelji morali ob težavah otroka podati konkretne nasvete, kaj lahko naredijo starši. Slednje kaže na to, da med strokovnimi delavci na šoli ter starši še vedno prevladuje odnos, ki postavlja učitelja v nadredno vlogo.
3.4.3 INFORMACIJE O ZAKONIH IN PRAVNO DOLOČENIH POSTOPKIH IN VSEBINAH VEZANIH NA OTROKOVE PPPU, KI JI STARŠI PREJMEJO S STRANI ŠOLSKIH STROKOVNIH DELAVCEV
V okviru tretjega raziskovalnega vprašanja smo ugotavljali: »V kolikšni meri šolski strokovni delavci posredujejo potrebne informacije o zakonih in pravno določenih postopkih in vsebinah, vezanih na otrokove PPPU v času postopka prepoznavanja PPPU in v času obravnave po mnenju staršev?«. Tako kot prvo in drugo raziskovalno vprašanje tudi tretje preverja občutek opolnomočenosti, ki ga staršem preko posredovanja informacij, tokrat v povezavi z zakoni in literaturo o primanjkljajih, postopkom usmerjanja, prilagoditvami v IP-ju, pravicami učencev s PPPU ter urami DSP zagotavljajo strokovni delavci na šoli. Hkrati nas je zanimalo, ali obstajajo statistično pomembne razlike v količini informacij, ki so jih starši prejeli glede na čas pred učenčevo usmeritvijo in po njej v vzgojno-izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in DSP.
Starši so se pri desetih trditvah (pet identičnih trditev za čas prepoznavanja PPPU in za čas obravnave otroka pri DSP) na petstopenjski ocenjevalni lestvici opredelili, koliko informacij o zakonih in pravno določenih postopkih ter vsebinah glede PPPU so prejeli na šoli (5 – VSE; 4 – VEČINA; 3 – NEKAJ; 2 – ZELO MALO; 1 – NIČ informacij ni bilo posredovanih). V nadaljevanju predstavljamo opisno statistiko z analizo in interpretacijo dobljenih podatkov.
70
Preglednica 174: Opisna statistika - informacije o zakonih in pravno določenih postopkih v povezavi s PPPU
Legenda: trditvah enaka (Me = 3,00), le pri trditvi o prejetih informacijah glede DSP in ure svetovalnih storitev v času, ko je otrok že pridobil odločbo o usmeritvi, je središčnica nižje vrednosti (Me = 2,00). Prav tako je tudi najpogostejši odgovor staršev skoraj pri vseh trditvah enake vrednosti (Mo
= 3), razen pri trditvi o prejetih informacijah glede zakonov in literature v povezavi s PPPU v obdobju pred obravnavo otroka pri DSP je največkrat izbran odgovor enak maksimumu (Mo = 5).
Najbolj različno mnenje so imeli starši pri trditvi o pridobljenih informacijah v času prepoznavanja PPPU glede prilagoditev, ki učencu s pripravljenim individualiziranim programom pripadajo (SD
= 1,417), najbolj pa so se strinjali pri trditvi, ki se navezuje na informacije o zakonih in literaturi, ki se nanaša na PPPU, prejetih v obdobju po pridobljeni odločbi o usmeritvi v vzgojno-izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in DSP (SD = 1,166).
Iz rezultatov iz zgornje preglednice razberemo, da se vrednosti aritmetičnih sredin nahajajo od 2,42 do vrednosti 3,29. Starši so se v povprečju strinjali, da so v času prejete odločbe o usmeritvi na šoli dobili najmanj informacij glede ur DSP in svetovalnih storitev (M = 2,42), v času preden je učenec pridobil odločbo, pa so prav tako v povprečju navedli, da so dobili najmanj informacij o DSP in urah svetovalnih storitev (M = 2,68). Starši v povprečju poročajo, da so največ informacij tako v času pred (M = 3,29) kot tudi v času po učenčevi usmeritvi v vzgojno-izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in DSP (M = 3,21) pridobili glede vsebine zakonov in literature o PPPU.
Prejete informacije o: N M Me Mo SD KA KS MIN MAX
71
Nadalje smo ugotavljali, ali obstaja statistično pomembna razlika med količino prejetih informacij o zakonih in pravno določenih postopkih ter vsebinah vezanih na otrokove PPPU pred prejetjem odločbe in po prejeti odločbi o učenčevi usmeritvi v vzgojno-izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in DSP. Na osnovi desetih spremenljivk sta bili oblikovani dve kompozitni spremenljivki – prejete informacije o zakonih in pravno določenih postopkih v povezavi s PPPU pred odločbo in prejete informacije o zakonih in pravno določenih postopkih v povezavi s PPPU po odločbi.
Da bi pri kompozitnih spremenljivkah preverili, ali se odgovori porazdeljujejo normalno, smo izvedli Kolmogorov-Smirnov test (N > 100).
Preglednica 18: Normalnost porazdelitve - informacije o zakonih in pravno določenih postopkih v povezavi s PPPU
Legenda: KS … koeficient sploščenosti
V preglednici 19 je prikazana opisna statistika za kompozitni spremenljivki, kjer opazimo, da je vrednost aritmetične sredine kompozitne spremenljivke, sestavljene iz trditev, ki se nanašajo na informacije, ki jih starši otrok s PPPU prejmejo s strani šolskih strokovnih delavcev glede zakonov Prejete informacije o zakonih in
Preglednica 19: Opisna statistika za kompozitni spremenljivki - informacije o zakonih in pravno določenih postopkih v povezavi s PPPU
Preglednica 20: Wilcoxon test za preverjanje razlik - informacije o zakonih in pravno določenih postopkih v povezavi s PPPU
vrednost Wilcoxon testa
p (dvosmerna) Prejete informacije o zakonih in pravno
določenih postopkih v povezavi s PPPU PRED in PO odločbi
-1,823 0,068
72
in pravno določenih postopkih v povezavi s PPPU v času, ko učenec še nima odločbe o usmeritvi v vzgojno-izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in DSP, višja (M = 2,96) v primerjavi z vrednostjo, ki jo zavzema aritmetična sredina kompozitne spremenljivke, sestavljene iz trditev, ki so tudi preverjale količino prejetih informacij o zakonih in pravno določenih postopkih, ampak v času po prejeti odločbi (M = 2,76). Na osnovi opravljenega Wilcoxon testa (preglednica 23) lahko zaključimo, da slednja razlika med količino prejetih informacij o zakonih in literaturi v povezavi s primanjkljaji, postopku usmerjanja, dodeljenih prilagoditvah, pravicah učencev s PPPU ter urah DSP glede na čas pred odločbo in po njej ni statistično pomembna (p = 0,068).
Na tretje raziskovalno vprašanje: »V kolikšni meri šolski strokovni delavci posredujejo potrebne informacije o zakonih in pravno določenih postopkih in vsebinah, vezanih na otrokove PPPU v času postopka prepoznavanja PPPU in v času obravnave po mnenju staršev?« lahko na podlagi analize rezultatov podamo odgovor, da starši poročajo o NEKAJ informacijah, ki so jih bili o zakonih in pravno določenih postopkih deležni s strani šolskih strokovnih delavcev, tako v času pred kot tudi v času po prejeti učenčevi odločbi za usmeritev v vzgojno-izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in DSP, saj se količina posredovanih informacij statistično NE razlikuje glede na omenjeni obdobji.
Vsebinsko vzporednico z rezultati, pridobljenimi v naši raziskavi, lahko naredimo z ugotovitvami študije, ki je preverjala, koliko informacij starši pridobijo iz dokumentov v vseh 50 zveznih državah Amerike, posredovanih s strani šolskih strokovnih delavcev (npr. Individuals With Disabilities Education Act Amendments of 1997, IDEA, 1997), ki se nanašajo na otrokove posebne potrebe, njihove pravice, zakone in ostale pravne postopke (Fitzgerald in Watkins, 2006). Rezultati so pokazali, da je bilo le 4 % do 8 % dokumentov predstavljenih tako, da so jih starši razumeli in pridobili potrebne informacije. Tovrstne ugotovitve, ki sovpadajo z ugotovitvami naše raziskave, nakazujejo potrebo po kakovostnejši in obsežnejši ter hkrati enostavnejši razlagi zakonsko in pravno določenih vsebin – npr. 7. člen (prilagajanje poučevanja in ocenjevanja znanja), 9. člen (DSP), 25. člen (postopek usmerjanja otroka), 36. člen (IP) Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP, 2011); 12. člen (prilagajanje metod in oblik dela učencem z učnimi težavami) Zakona o osnovni šoli (ZnOŠ, 2006).
Razlog, da do statistično pomembnih razlik v količini posredovanih informacij glede na čas pred in po prejeti odločbi ni prišlo, je najbrž spet povezan s petstopenjskim kontinuumom pomoči učencem s splošnimi in specifičnimi učnimi težavami v osnovnih šolah (Magajna idr., 2008), znotraj katerega so šolski strokovni delavci že pred peto stopnjo (usmeritev v program s prilagojenim izvajanjem in z dodatno strokovno pomočjo) staršem posredovali nekaj informacij o samem prilagajanju pouka (ZnOŠ, 2006) in kasnejšem postopku usmerjanja (ZUOPP, 2011).
Hkrati so starši pridobili približno enako količino informacij o zakonih, ko je bil otrok že obravnavan v okviru DSP, saj so najverjetneje strokovni delavci takrat več pozornosti namenili razlagi DSP, prilagoditvam in pripravi IP-ja (ZUOPP, 2011).
73
3.4.4 INFORMACIJE O INDIVIDUALIZIRANEM PROGRAMU, KI JIH STARŠEM POSREDUJEJO ŠOLSKI STROKOVNIH DELAVCI
Preko petih trditev na petstopenjski ocenjevalni lestvici smo preverjali: »V kolikšni meri šolski strokovni delavci posredujejo potrebne informacije o individualiziranem programu po mnenju staršev?«, kar smo si zastavili kot naše četrto raziskovalno vprašanje. Prejete informacije o individualiziranem programu (v nadaljevanju IP) v naši analizi rezultatov predstavljajo četrti vsebinski sklop informacij, za katerega so starši ocenjevali, koliko posameznih informacij so prejeli. Oceno so podali na petstopenjski lestvici (5 – VSE; 4 – VEČINA; 3 – NEKAJ; 2 – ZELO MALO; 1 – NIČ informacij ni bilo posredovanih).
V nadaljevanju predstavljamo opisno statistiko podatkov o količini prejetih informacij glede IP-ja ter ugotavljali statistično pomembne razlike v količini posredovanih informacij staršem otrok s PPPU glede na njihovo vsebino (značilnosti PPPU, načini pomoči otroku, zakonsko in pravne vsebine ter postopki in IP).
Preglednica 21: Opisna statistika - informacije o IP-ju
Prejete informacije o: M Me Mo SD KA KS MIN MAX
namenu in vsebini IP-ja 2,94 3,00 1 1,546 0,032 -1,527 1 5
članih, ki pripravijo IP 2,90 3,00 1 1,526 0,045 -1,486 1 5
uporabi IP-ja 2,84 3,00 1 1,530 0,109 -1,484 1 5
sodelovanju staršev pri pripravi IP-ja 2,95 3,00 2 1,474 0,080 -1,410 1 5
evalvaciji IP-ja 2,92 3,00 1 1,428 0,050 -1,315 1 5
Legenda:
N … numerus
M … aritmetična sredina Me … mediana
Mo … modus
SD … standardni odklon KA … koeficient asimetrije KS … koeficient sploščenosti
Iz rezultatov iz zgornje preglednice razberemo, da je pri vseh trditvah polovica staršev odgovarjala manj ali enako kot vrednost Me = 3,00, polovica odgovorov pa je bilo večjih ali enakih kot navedena vrednost mediane. Prav tako so straši najpogosteje izbrali skoraj pri vseh trditvah najnižjo vrednost (Mo = 1), razen pri trditvi, ki je preverjala količino posredovanih informacij o tem, kako lahko starši sodelujejo pri pripravi IP-ja (Mo = 2). Največja razpršenost odgovorov staršev je pri trditvi o pridobljenih informacijah glede namena in vsebine IP-ja (SD = 1,546), najmanjša razpršenost pa je pri trditvi, ki se navezuje na informacije o tem, kako poteka evalvacija IP-ja (SD = 1,428). Vrednosti aritmetičnih sredin se razprostirajo znotraj intervala od 2,84 do 2,95.
74
Najnižja stopnja strinjanja staršev v povprečju, koliko informacij so prejeli, se je pokazala pri trditvi o informacijah glede uporabe IP-ja (M = 2,84), najvišja stopnja strinjanja pa je pri trditvi, ki je preverjala, koliko informacij pridobijo starši o možnih oblikah ter načinih njihovega sodelovanja pri pripravi IP-ja (M = 2,95).
Tako kot na dosedanja tri raziskovalna vprašanja, ki so preverjala količino informacij, ki so jih straši prejeli na šoli, lahko na osnovi analize rezultatov podobno odgovorimo tudi na četrto raziskovalno vprašanje: »V kolikšni meri šolski strokovni delavci posredujejo potrebne informacije o individualiziranem programu po mnenju staršev?«, da straši prejmejo le NEKAJ informacij o IP-ju.
Ugotovitve so deloma v nasprotju z vsebino 36. člena Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP, 2011), ki med drugim predpisuje, da morajo biti v pripravo in spremljanje IP vključeni tudi starši, kar pomeni, da bi starši morali prejeti o IP-ju vsaj večino informacij, a rezultati nakazujejo, da so jih prejeli le nekaj. V nasprotju z odgovori, ki smo jih pridobili v naši raziskavi, pa Al-Dababneh (2017) v študiji, izvedeni v Jordaniji, ugotavlja, da so starši otrok s PPPU s šolskim okoljem najpogosteje povezani preko oblikovanja in evalviranja IP-ja, pri čemer o tem prejmejo največ informacij. Rezultati raziskave Stoner idr. (2005), izvedene v zvezni državi Illinois v ZDA, pa podobno kot naše ugotovitve nakazujejo potrebo po zagotavljanju večje podpore v smeri nudenja informacij staršem, ko sodelujejo pri pripravi in vrednotenju IP-ju svojega otroka.
- Prejete informacije v času prepoznavanja učenčevih primanjkljajev na posameznih področjih učenja
V nadaljevanju nas je zanimalo, ali obstaja statistično pomembna razlika v količini prejetih informacij glede na njihovo vsebino. Najprej smo preverili morebitne razlike med aritmetičnimi sredinami naslednjih treh kompozitnih spremenljivk, ki se navezujejo na posredovane informacije PRED prejeto učenčevo odločbo o usmeritvi v vzgojno-izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in DSP: prejete informacije o značilnostih PPPU pred odločbo; prejete informacije o načinih pomoči pred odločbo; prejete informacije o zakonih in pravno določenih postopkih v povezavi s PPPU pred odločbo.
75
Preglednica 22: Opisna statistika - prejete informacije v času prepoznavanja učenčevih PPPU
Prejete informacije o: N M Me Mo SD KA KS MIN MAX
značilnostih PPPU 110 3,28 3,20 4 1,106 -0,106 -0,898 1 5
načinih pomoči otroku 110 3,20 3,20 3 1,069 -0,167 -0,407 1 5 zakonih in pravno določenih
postopkih v povezavi s PPPU 110 2,96 3,00 3 1,262 0,069 -1,170 1 5 Legenda:
N … numerus
M … aritmetična sredina Me … mediana
Mo … modus
SD … standardni odklon KA … koeficient asimetrije KS … koeficient sploščenosti
Najvišjo vrednost aritmetična sredina zavzema pri kompozitni spremenljivki, ki je preverjala, koliko informacij starši prejmejo o značilnostih otrokovih primanjkljajev (M = 3,28), najmanj pa so se v povprečju starši strinjali glede tega, da jim šolski strokovni delavci posredujejo informacije o zakonih in pravno določenih postopkih v povezavi s PPPU (M = 2,96).
Najprej smo želeli preveriti, ali se odgovori pri vseh kompozitnih spremenljivkah porazdeljujejo normalno. Normalnost smo preverili s pomočjo Kolmogorov-Smirnov testa (N > 100).
Preglednica 23: Normalnost porazdelitve - informacije v času prepoznavanja učenčevih PPPU
Prejete informacije o: Kolmogorov-Smirnovtest
vrednost testa df p
značilnostih PPPU 0,124 110 0,000
načinih pomoči otroku 0,091 110 0,026
zakonih in pravno določenih
postopkih v povezavi s PPPU 0,103 110 0,006
Rezultati v preglednici 23 kažejo, da se odgovori pri kompozitnih spremenljivkah ne porazdeljujejo normalno (p = 0,000; p = 0,026 in p = 0,006), zato smo za preverjanje razlik med aritmetičnimi sredinami količine prejetih informacij uporabili neparametrično analizo varianc za odvisne vzorce (Friedman test).
Ugotovili smo, da razlike med aritmetičnimi sredinami količine prejetih informacij v času prepoznavanja učenčevih PPPU glede na njihovo vsebino NISO statistično pomembne: χ² (2) =
76
2,285, p = 0,319. Starši tako ocenjujejo, da so na šoli prejeli enako količino informacij tako o značilnostih PPPU, o načinih pomoči otroku kot tudi o zakonih in pravno določenih postopkih v povezavi s PPPU.
Rezultate lahko povežemo z dejstvom, da strokovni delavci na šolah, še preden učenec prejme odločbo o usmeritvi (Magajna idr., 2008), v okviru Koncepta dela – učenci z učnimi težavami, v katerem se nudi petstopenjski kontinuum pomoči, upoštevajo tako Zakon o osnovni šoli (ZnOŠ, 2006) kot tudi Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP, 2011). Pri tem se nanašajo na njuno vsebino in tako staršem ponudijo nekaj informacij o značilnostih primanjkljajev ter s tem povezanimi prilagoditvami metod in oblik dela, ki so učinkovite tudi za šolsko delo doma (ZnOŠ, 2006, 12. člen) in o zakonih samih. Rezultati kažejo, da v obdobju, ko pri učencu še niso prepoznani PPPU, strokovni delavci pripisujejo enak pomen informacijam, ki pojasnjujejo morebitne PPPU, načine pomoči otroku pri učenju in zakone.
Staršem smo zastavili tudi vprašanje odprtega tipa, v katerem smo preverjali, katerih informacij bi si v času prepoznavanja otrokovih PPPU še želeli prejeti na šoli. Na osnovi 204 pridobljenih odgovorov smo oblikovali osem vsebinskih kategorij odgovorov, ki jih znotraj frekvenčne strukture predstavljamo spodaj.
Preglednica 24: Frekvenčna struktura odgovorov - informacije, ki bi si jih starši še želeli prejeti v času prepoznavanja PPPU
Informacije, ki bi si jih starši še želeli prejeti: f f %
značilnosti primanjkljajev 56 27,5
kako pomagati otroku pri učenju doma 51 25,0
hitrejši odziv pri prepoznavanju primanjkljajev 35 17,2
postopek usmerjanja 25 12,3
prilagoditve in pripomočki za otroka 14 6,9
nič 11 5,4
kako motivirati otroka za šolsko delo doma 7 3,4
močna področja otroka 5 2,5
skupaj 204 100,0
Starši kot najpogostejši odgovor navajajo, da bi si želeli še več informacij pridobiti o značilnostih primanjkljajev, ki jih imajo njihovi otroci (56 oz. 27,45 %), prav tako si želijo še več izvedeti o tem, kako lahko pomagajo otroku pri učenju doma (51 oz. 25,00 %) ter pričakujejo hitrejši odziv šolskih strokovnih delavcev pri prepoznavanju primanjkljajev (35 oz. 17,16 %). Le 11 odgovorov
77
(5,39 %) staršev otrok s PPPU pa sporoča, da so na šoli prejeli vse informacije, ki so jih potrebovali.
Glede na to, da v obdobju, ko otrok še ni usmerjen v vzgojno-izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in DSP, starši šele spoznavajo naravo specifičnih učnih težav, je rezultat, da si v skoraj 28 % o tem še želijo prejeti informacije, pričakovan. Prav tako si starši najverjetneje zaradi odsotnosti predhodnih tovrstnih izkušenj dela z otrokom s težavami na učnem področju želijo še čim več usmeritev, kako konkretno pomagati otroku pri domačih nalogah, učenju in pripravi na ocenjevanje znanja. Podobne ugotovitve nakazuje raziskava Magajne idr. (2008), v kateri navaja, da si 74,7 % staršev želi konkretnih nasvetov, kako pomagati otroku doma, prav tako tudi raziskava Mirza idr. (2018), pri čemer poudarjajo, da je v šolah nujno treba več pozornosti nameniti nudenju različnih virov informacij, ki bodo pripomogli k izboljšanju občutkov staršev glede lastne učinkovitosti, zaupanja, samozavesti in opolnomočenja. Hkrati Dumčienė in Šukys (2014) izpostavljata, da bi šolski strokovni delavci s posredovanjem informacij pripomogli k vzpostavljanju komunikacije s starši in zagotavljanju enakovrednega partnerskega odnosa, pri čemer bi se starši posledično v večji meri vključevali v šolske dejavnosti.
Starši prehajajo v času, ko se pri otroku šele prepoznavajo specifične učne težave, skozi različne faze soočenja z otrokovimi primanjkljaji (Novljan, 2004; Jereb, 2010) in doživljajo stres predvsem zaradi nevidne in skrite narave primanjkljajev (Brock in Shute, 2001). Ravno to je najverjetneje tudi eden izmed razlogov, da si starši želijo prejeti še več informacij o samih značilnostih in manifestacijah PPPU na otrokovo delovanje. Starši prav tako navajajo, da bi si na šoli želeli hitrejše prepoznavanje otrokovih učnih težav, kar pa lahko povežemo z ugotovitvami, ki jih izpostavlja Tervo (2005), da starši največkrat opazijo značilnosti, ki nakazujejo na specifične primanjkljaje že veliko prej, kot so ti uradno prepoznani, saj tovrstni skriti dejavniki pogosto
Starši prehajajo v času, ko se pri otroku šele prepoznavajo specifične učne težave, skozi različne faze soočenja z otrokovimi primanjkljaji (Novljan, 2004; Jereb, 2010) in doživljajo stres predvsem zaradi nevidne in skrite narave primanjkljajev (Brock in Shute, 2001). Ravno to je najverjetneje tudi eden izmed razlogov, da si starši želijo prejeti še več informacij o samih značilnostih in manifestacijah PPPU na otrokovo delovanje. Starši prav tako navajajo, da bi si na šoli želeli hitrejše prepoznavanje otrokovih učnih težav, kar pa lahko povežemo z ugotovitvami, ki jih izpostavlja Tervo (2005), da starši največkrat opazijo značilnosti, ki nakazujejo na specifične primanjkljaje že veliko prej, kot so ti uradno prepoznani, saj tovrstni skriti dejavniki pogosto