Opravljanje osebnega dopolnilnega dela

Pravni subjekti, ki so upravičeni do delovnopravnega varstva, so delavci. Opredelitev delavcev ponuja ZDR-1 v določilu prvega odstavka 5. člena, po katerem je delavec vsaka fizična oseba, ki je v delovnem razmerju na osnovi sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Kljub takšnem določilu v praksi obstajajo nekatere skupine delovno aktivnih oseb, ki niso v delovnem razmerju ter posledično niso deležne delovnopravnega varstva, čeprav bi do njega bile upravičene. Med te osebe zagotovo sodijo tisti, ki delajo v prikritih delovnih razmerjih. Naj opozorimo, da oseb, ki delajo zunaj delovnega razmerja, ne smemo enačiti z osebami, ki opravljajo osebno dopolnilno delo ali dejavnost oziroma delo po Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1, Uradni list RS, št. 32/14 in 47/15), torej dejavnost ali delo, ki se ne šteje za delo ali zaposlovanje na črno.

Ko govorimo o osebnem dopolnilnem delu, ni odveč poudariti, da posameznik ni v delovnem razmerju, torej ni zaposlen pri delodajalcu, ampak posameznik sam opravlja določena priglašena dela v okviru opravljanja osebnega dopolnilnega dela. Osebno dopolnilno delo opredeljuje ZPDZC-1 v 12. členu, po katerem gre za osebno dopolnilno delo, kadar:

− posameznik sam opravlja dela pomoči v gospodinjstvu, njim podobna dela ali opravlja druga manjša dela,³⁹ pod pogojem, da posebni predpisi ne določajo drugače in da so določena v Pravilniku o osebnem dopolnilnem delu (Uradni list RS, št. 94/14); ali

− posameznik sam izdeluje izdelke domače in umetnostne obrti v skladu z zakonom, ki ureja obrtno dejavnost, druge izdelke, ki se izdelujejo na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih, in jih prodaja ali kadar nabira in prodaja gozdne sadeže in zelišča, pod pogojem, da so ta dela določena v Pravilniku o osebnem dopolnilnem delu.

Pri tem velja dodati, da ZPDZC-1 ne določa natančno vseh možnih oblik ali vrst opravljanja osebnega dopolnilnega dela, posamezne oblike osebnega dopolnilnega dela pa primeroma ali taksativno našteva. Zakon poleg tega določa pogoje, pod katerimi se lahko opravlja osebno dopolnilno delo, prav tako določa postopek priglasitve osebnega dopolnilnega dela. Osebno dopolnilno delo je podrobneje urejeno v Pravilniku o osebnem dopolnilnem delu.⁴⁰

Osebno dopolnilno delo lahko sicer opravlja vsak posameznik, ki je brezposeln, zaposlen ali pa upokojenec. Na tej osnovi lahko delo opravljata tudi študent in dijak, starejši od 15 let. Pred

39 Kot dela pomoči v gospodinjstvu in njim podobna dela, nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč ter druga manjša dela se štejejo na primer občasna pomoč v gospodinjstvu in pomoč pri vzdrževanju stanovanja ali hiše, občasno varstvo otrok in pomoč starejšim, bolnim in invalidom na domu, nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč in tako dalje.

40 Pravilnik o osebnem dopolnilnem delu sicer podrobneje določa dela, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo, način priglasitve tega dela, obrazec in način poročanja o doseženem prihodku, vsebino in obliko zahtevka za pridobitev vrednotnice, vsebino in obliko vrednotnice ter druge podatke za oblikovanje prijave podatkov o zavarovalni dobi in osnovi za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter način njihovega posredovanja in uporabe.

pričetkom opravljanja dela je treba opravljanje osebnega dopolnilnega dela priglasiti pri AJPES-u. Priglasitev se lahko opravi prek spletnega portala AJPES-a ali osebno na upravni enoti. Na dan 20. 1. 2017 je bilo v bazi oziroma registru SODD (Seznam posameznikov, ki opravljajo osebno dopolnilno delo), ki jo vodi in upravlja AJPES, vpisanih 6.614 posameznikov, torej oseb, ki opravljajo osebno dopolnilno delo,⁴¹ kar je relativno veliko oseb.

Ni odveč dodati, da je pogoj za zakonito opravljanje osebnega dopolnilnega dela veljavna vrednotnica, ki je pisna listina. Slednja mora biti pridobljena pred začetkom opravljanja dela, velja pa za zgolj en koledarski mesec.⁴² Na osnovi vrednotnice se za izvajalca osebnega dopolnilnega dela plača obvezno socialno zavarovanje.⁴³ Za opravljena dela mora izvajalec osebnega dopolnilnega dela izdati račun najmanj v dveh izvodih, od katerih prejme enega kupec. Prihodek iz naslova osebnega dopolnilnega dela ne sme biti neomejen, saj ta v posameznem polletju koledarskega leta v seštevku ne sme presegati treh povprečnih mesečnih neto plač v RS v preteklem koledarskem letu.⁴⁴ Velja še opozoriti na obvezno poročanje FURS-u glede doseženega zaslužka. Posameznik, ki opravlja osebno dopolnilno delo, mora FURS-u namreč polletno predložiti poročilo o doseženem prihodku iz naslova osebnega dopolnilnega dela. FURS prav tako nadzira opravljanje osebnega dopolnilnega dela.

Tudi osebno dopolnilno delo kot posebna oblika dela se lahko približa prikritemu delovnemu razmerju. V praksi so povsem mogoči primeri, ko naročnik posamezniku, ki zanj nabira in prodaja različna zelišča, ne bi priznal delovnega razmerja, čeprav so v odnosu med njima dejansko prisotni vsi elementi delovnega razmerja. Posameznik v želji, da ohrani tovrstno delo, in ker ga na nek način v to »prisili« naročnik, priglasi opravljanje osebnega dopolnilnega dela pri AJPES-u. Pogosti so tudi primeri, ko nezaposlena oseba pridobi možnost na svojem domu varovati sosedove otroke. Takšno delo bi opravljala le občasno, saj so otroci sicer dnevno v varstvu in vzgoji v bližnjem vrtcu. Pri tem se postavi vprašanje, ali mora nezaposlena oseba za opravljanje takšnega občasnega dela ustanoviti svoje podjetje (morda ustanoviti s. p.) ali obstajajo kakšne druge pravne možnosti. Menimo, da bi brezposelna oseba takšno delo lahko opravljala kot osebno dopolnilno delo, in sicer na osnovi Pravilnika o osebnem dopolnilnem delu, vendar naj pri tem dodamo, da lahko posameznik osebno dopolnilno delo opravlja le, dokler so izpolnjeni naslednji pogoji:

− osebno dopolnilno delo je določeno v Pravilniku o osebnem dopolnilnem delu in ga opravlja posameznik osebno,

− posameznik je pri pristojni upravni enoti vpisan v seznam zavezancev, ki opravljajo osebno dopolnilno delo, in

41 AJPES bazo oziroma register SODD vodi od 1. 1. 2015.

42 Na dan 1. 4. 2017 je cena vrednotnice 9,06 EUR.

43 Trenutno se 7,05 EUR nameni za plačilo pokojninskega zavarovanja, 2,01 EUR pa za zdravstveno zavarovanje.

44 To pomeni, da prihodek izvajalca osebnega dopolnilnega dela v posameznem polletju ne sme presegati 3.016,64 EUR.

− letni prihodki iz naslova opravljanja tega dela ne presegajo minimalne letne plače v RS iz preteklega leta.

Tudi pri ureditvi osebnega dopolnilnega dela so mogoče zlorabe tega instituta. Obstaja na primer bojazen, da bi gornja posameznica opravljala varstvo sosedovih otrok vsakodnevno in ne zgolj občasno, posledično bi od naročnika mesečno prejela plačilo v višini preko minimalne plače (deloma prek transakcijskega računa, deloma pa na roke) in tako dalje. Mogoča je tudi situacija, ko bi posamezno podjetje na primer od posameznika zahtevalo, da priglasi osebno dopolnilno delo, čeprav bi posameznik za to podjetje kot delodajalca de facto na trgu nudil storitve varovanja otrok. Realna mogoča situacija bi bila tudi v primeru, da bi neka oseba opravljala osebno dopolnilno delo za nekega naročnika, a bi sčasoma med njima nastalo delovno razmerje (ker bi v njunem pravnem odnosu dejansko obstajali vsi elementi delovnega razmerja). Delodajalec pa takšni osebi (delavcu) delovnega razmerja kot takšnega ne bi priznaval, ampak bi še naprej trdil, da gre za osebno dopolnilno delo, ki ga zanj opravlja tak posameznik.

Ne glede na gornje primere je moč ugotoviti, da opravljanje osebnega dopolnilnega dela pod pogoji iz Pravilnika o osebnem dopolnilnem delu in zakona ne pomeni opravljanja dela na osnovi pogodbe o zaposlitvi, saj se med naročnikom in registriranim izvajalcem osebnega dopolnilnega dela ne vzpostavi delovno razmerje. Pri opravljanju dela pod pogoji iz Pravilnika o osebnem dopolnilnem delu namreč niso izpolnjeni (vsi) elementi delovnega razmerja po 4.

členu ZDR-1, ki se zahtevajo za priznanje obstoja delovnega razmerja v primeru spora ali dvoma. Načeloma pri osebnem dopolnilnem delu ne gre niti za prikrito ali dvoumno delovno razmerje niti za delo ekonomsko odvisne osebe. V poslovni praksi pa so vedno mogoče najrazličnejše zlorabe, ko se opravlja delo za nekoga drugega v pravnem razmerju, ki ima vse elemente delovnega razmerja. Takšne prakse je treba preprečevati. Zgolj status posameznika, ki opravlja osebno dopolnilno delo, v skladu z veljavnimi predpisi, ne pomeni izigravanja delovnopravne zakonodaje. Kakor hitro pa opravljanje osebnega dopolnilnega dela preraste okvirje te zakonite oblike dela in ko v konkretnem razmerju med naročnikom in registriranim izvajalcem osebnega dopolnilnega dela obstajajo elementi delovnega razmerja, velja, da mora biti med tema strankama sklenjena pogodba o zaposlitvi, saj velja, da obstaja delovno razmerje.

Posameznik v takšnem primeru ne more imeti statusa posameznika, ki opravlja osebno dopolnilno delo. Sodne prakse, ki bi izoblikovala stališča o tovrstnih vprašanjih, torej, ali gre za osebno dopolnilno delo ali za delo na osnovi pogodbe o zaposlitvi, zaenkrat še ni zaslediti.