Opredelitev lažjih motenj v duševnem razvoju

Ameriško združenje za intelektualne in razvojne primanjkljaje – AAIDD ter Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir, motenj otrok s posebnim potrebami opredeljujejo motnje v duševnem razvoju kot nevrološko pogojene razvojne motnje, ki nastopijo pred dopolnjenim osemnajstim letom starosti in se odražajo v pomembno nižjih intelektualnih sposobnostih ter pomembnih odstopanjih na področju prilagoditvenih spretnosti (AAIDD, b.d.; Vovk-Ornik, 2015). Diagnostični in statistični priročnik DSM-V (APA, 2013, v Lindblad, 2013) opredeljuje motnje v duševnem razvoju po treh kriterijih:

35

 primanjkljaj v intelektualnem funkcioniranju (kriterij A)

 primanjkljaj v adaptivnih funkcijah (kriterij B)

 nastop motenj v razvojnem obdobju (kriterij C).

Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene (MKB – 10) navaja, da morata biti za opredelitev motenj v duševnem razvoju izpolnjena dva pogoja: znižana raven intelektualnih sposobnosti, ki se odraža v znižanih prilagoditvenih sposobnostih.

Intelektualne sposobnosti vključujejo sposobnosti učenja, sklepanja, reševanja problemov ter sposobnosti abstraktnega mišljenja in presojanja. Intelektualne sposobnosti morajo biti ocenjene vsaj z enim od standardiziranih, individualno apliciranih testov. Za oceno inteligentnosti se običajno uporablja Weschlerjeva lestvica inteligentnosti za otroke – WISC-IV (Žagar, 2012). Za opredelitev motnje v duševnem razvoju mora rezultat na testu odstopati za več kot dve standardni deviaciji od povprečja (Vovk-Ornik, 2015).

Prilagoditvene spretnosti

Prilagoditvene spretnosti so skupek konceptualnih, socialnih in praktičnih veščin, ki jih vsakdo izmed nas potrebuje za ustrezno funkcioniranje v vsakodnevnem življenju.

 Konceptualne veščine zajemajo spretnosti govornega razumevanja in izražanja, spretnosti poslušanja, razumevanje koncepta števil, denarja, časa in samousmerjanje.

 Socialne veščine vključujejo obvladovanje interpersonalnih veščin, samospoštovanja, prevzemanja odgovornosti, zmožnost reševanja socialnih problemov, sposobnost upoštevanja pravil, sledenja zakonom ter zmožnost prepoznavanja nevarnih situacij ali izkoriščanja.

 Praktične veščine vključujejo aktivnosti vsakodnevnega življenja, kot je osebna nega, okupacijske veščine, uporaba denarja, skrb za lastno varnost, skrb za zdravje, potovanja, nakupovanje, znajdenje v prometu, zmožnost sestave in sledenja urnikom, uporaba telefona itd. (AAID, 2010).

Prilagoditvene funkcije oziroma spretnosti se ocenjuje s klinično evalvacijo in z individualizirano apliciranimi psihometričnimi testi. Prilagoditvene spretnosti se opredeljuje glede na otrokovo kronološko starost ter s pomembnim odstopanjem na vsaj dveh od naštetih področij prilagoditvenih funkcij – socialnem, konceptualnem in praktičnem (Vovk-Ornik, 2015). Upošteva se stopnja, do katere je posameznik dosegel standarde osebnostne neodvisnosti in socialne odgovornosti, ki se pričakujeta za določeno starost in v določenem kulturnem okolju (Žagar, 2012).

36 Vzroki za motnje v duševnem razvoju

Vzroki, ki lahko privedejo do motenj v duševnem razvoju, so zelo raznoliki. Delijo se na (Novljan, 1997; Gargiulo, 2015):

 prenatalne vzroke

Mednje štejemo kromosomske nepravilnosti (Downov sindrom, fragilni X-sindrom), metabolične in prehranske motnje (Prader-Willijev sindrom), okužbe matere (rubela, sifilis, ošpice, norice, HIV, citomegalovirus, toksoplazmoza), razne okoljske vplive (fetalni alkoholni sindrom, uporaba drog) ter druge neznane vzroke.

 perinatalne vzroke

Med perinatalne vzroke sodijo gestacijski zapleti (npr. nizka porodna teža, prezgodnji porod) ter obrojstveni zapleti (npr. pomanjkanje kisika, obporodna travma, dolgotrajen porod).

 postnatalni vzroki

Mednje prištevamo okužbe in zastrupitve, podhranjenost otroka, okoljsko prikrajšanost, encefalitis (vnetje možganov zaradi virusne okužbe), meningitis (vnetje membran, ki prekrivajo možgane in hrbtni mozeg) itd.

Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir, motenj otrok s posebnimi potrebami (2015) ločujejo štiri različne stopnje motenj v duševnem razvoju – lažje, zmerne, težje in težke. V nadaljevanju predstavljamo značilnosti učencev z lažjimi motnjami v duševnem razvoju, saj so bili ti učenci del naše raziskave.

Značilnosti učencev z lažjimi motnjami v duševnem razvoju

Učenci z lažjimi motnjami v duševnem razvoju imajo inteligenčni količnik (IQ) nad 52 (upoštevajoč Stanford-Binetovo skalo inteligentnosti) oziroma nad 55 (upoštevajoč Weschlerjevo skalo inteligentnosti), vendar nižjega kot 70 (Lambert, 1974, v Tomaš, 1989). MKB – 10 navaja IQ pri lažjih motnjah v duševnem razvoju med 50 in 69.

Mentalna starost odraslih je po MKB – 10 od 9 do 12 let. Za osebe z lažjimi motnjami v duševnem razvoju veljajo naslednje značilnosti (Colnerič in Zupančič, 2005; Lindblad, 2013; Žagar, 2012; Vovk-Ornik, 2015):

 V predšolskem obdobju lahko ustrezno razvijejo socialne in komunikacijske spretnosti.

 Na senzomotoričnem področju so navadno v predšolskem obdobju minimalna odstopanja, do osnovne šole se običajno ne razlikujejo od drugih otrok.

 Imajo znižane sposobnosti za učenje in usvajanje splošnih znanj.

 V času šolanja se lahko naučijo akademskih spretnosti do stopnje 6. ali 7.

razreda.

 Temeljna šolska znanja kljub individualnemu pristopu z vsebinskimi, metodičnimi in časovnimi prilagoditvami v učnem procesu ne zadostujejo minimalnim standardom znanja, določenim z izobraževalnimi programi.

37

 Znižane so sposobnosti za načrtovanje, organizacijo, odločanje in izvedbo dejavnosti.

 Miselni procesi potekajo bolj na konkretni kot na abstraktni ravni.

 Značilna je uporaba preprostejšega jezika ter nagibanje k nezrelemu presojanju in odzivanju v socialnih okoliščinah.

 V obdobju odraslosti lahko usvojijo osnovne socialne in poklicne spretnosti, vendar ob večjem socialnem in ekonomskem stresu potrebujejo vodenje in asistenco.

 Navadno se usposobijo za manj zahtevno poklicno delo in samostojno socialno življenje.

 Večina se jih nauči računati v tolikšni meri, da jim to zadostuje za samostojno nakupovanje ter vodenje osnovnih računov o svojem finančnem stanju.

 Branje usvojijo v tolikšni meri, da so zmožni sami brati recepte, preprosta navodila za uporabo različnih izdelkov ter zabavno literaturo.

 Po zaključku šole se po navadi zaposlijo in vključijo v socialno sredino.

 Navadno opravljajo dela, ki zahtevajo nižjo raven izobrazbe; npr. enostavna pisarniška dela, delo v pralnici, rezanje kovin, brušenje, razna praktična dela na področju vrtnarstva, drvarstva, kmetijstva, gostinstva ipd.

 Večinoma se poročijo in imajo lastne otroke. Pomoč pa potrebujejo pri reševanju zapletenejših vprašanj, npr. določene finančne zadeve, ter tudi pri vključevanju v družbo.

V populaciji oseb z motnjami v duševnem razvoju ima približno 89 % oseb lažjo motnjo, 7 % oseb zmerno, 3 % oseb težjo in 1 % oseb težko motnjo v duševnem razvoju (Žagar, 2014).

B. Colnerič in M. Zupančič (2005) trdita, da je včasih prepoznavanje in diagnosticiranje otrok z lažjimi motnjami v duševnem razvoju do vstopa v šolo oteženo, saj večina teh otrok usvoji vse veščine skrbi zase (kopanje, oblačenje, prehranjevanje, uporaba telefona ipd.). Šele učenje šolskih veščin (branja, pisanja, matematike) jim predstavlja težave. Fernell in Bremberg (1996, v Lindblad, 2013) sta v študiji ugotovila, da je le 22

% otrok z lažjimi motnjami v duševnem razvoju diagnosticiranih pred vstopom v šolo ter da je večina otrok diagnosticirana med 10. in 12. letom starosti. Pomembni indikatorji lažjih motenj v duševnem razvoju v predšolskem obdobju so lahko: kasnejši razvoj govora, počasnejši razvoj gibalnega razvoja ter težave s pozornostjo. Davison in Neale (1999, v Colnerič in Zupančič, 2005) trdita, da največji delež posameznikov z lažjimi motnjami v duševnem razvoju pripada družinam z nizkim socio-ekonomskim položajem, nizko ravnijo izobrazbe in nizko inteligentnostjo.

Približno 30–50 % posameznikov z motnjami v duševnem razvoju ima pridružene še druge nevrorazvojne/nevropsihiatrične motnje (Dekker & Koot, 2003; Einfeld, Ellis, &

Emerson, 2011; Emerson & Einfeld, 2010, Emerson & Hatton, 2007a; Gillberg, Persson, Grufman, & Themner, 1986, v Lindblad, 2013). Pri otrocih z lažjimi motnjami

38

v duševnem razvoju obstaja povečano tveganje predvsem za razvoj težav na socialnem področju, težav s pozornostjo in hiperaktivnostjo, za agresivno vedenje ter težave na emocionalnem področju (Dekker, Koot, Ende in Verhulst, 2002; Gillberg idr., v Lindblad, 2013).