Optična trasa Gorjansko-Slap

V sklopu diplomskega dela sem primerjal spremembo zmogljivosti dveh optičnih omrežij. Prvo bom opisal optično traso Gorjansko-Slap. Dostop do te trase sem dobil preko podjetja Vahta d.o.o. Prvotna meritev je bila narejena leta 2016, ko se je trasa prvič začela uporabljati. Nova meritev je bila narejena leta 2020. Obe meritvi sta narejeni s Fluke Networks OTDR-jem. Ta optična trasa je precej nova in zato razlika med meritvami zelo majhna, vendar opazna. Slika 19 prikazuje graf slabljenja optičnega vlakna iz leta 2016 pri valovni dolžini 1310 nm.

Slika 19 – Graf slabljenja optičnega vlakna Gorjansko-Slap iz leta 2016 1310 nm

Kot lahko vidimo iz grafa, je ta optična trasa narejena iz več različnih, krajših optičnih povezav.

OTDR je zaznal nekoliko večje slabljenje na prehodih iz enega vlakna v drugo, kar je

24

pričakovano, saj noben povezovalni element ni narejen perfektno. Skozi leta uporabe se slabljenje v optičnem vlaknu in na povezovalnem elementu začne povečevati. Iz oblike špice na grafu lahko domnevamo možen vzrok večjega slabljenja. Pri drugem kilometru je začetno vlakno zavarjeno na drugo vlakno, kar je lahko možen vzrok slabljenja. Takoj po tem, pri tretjem kilometru, vlakno preide do omare na lokaciji, kar je lahko možen vzrok nihanja v slabljenju. Proti koncu, na 24-tem kilometru, je OTDR zaznal še eno špico. Vzrok te špice je bil slab povezovalni element. Element je bil po meritvah zamenjan in trasa je nato funkcionirala normalno, kot bi morala. Vsa domnevanja so bila potrjena s strani delavcev, ki so takrat delali na vzpostavitvi trase. Slika 20 prikazuje graf slabljenja optičnega vlakna iz leta 2020 pri valovni dolžini 1310 nm.

Slika 20 – Graf slabljenja optičnega vlakna Gorjansko-Slap iz leta 2020 1310 nm

Tokrat je graf narejen v drugačnemu merilu, ker je bilo vlakno naprej povezano na drugo vlakno zaradi testiranja optičnih modulov, vendar je bilo zaradi nepričakovanih okoliščin drugo vlakno neuporabno. Prva polovica grafa je meritev za isto traso, ki smo jo merili leta 2016. OTDR je spet zaznal začetno slabljenje zaradi prehoda v drugo vlakno. Vidimo, da je slabljenje za malenkost večje, kar je normalno in pričakovano. Seveda, vlakno je še vedno uporabno in ne

25

povzroča nobenih problemov. Slika 21 prikazuje graf slabljenja optične trase Gorjansko slap iz leta 2016 za valovno dolžino 1550 nm.

Slika 21 – Graf slabljenja optičnega vlakna Gorjansko-Slap iz leta 2016 1550 nm

Kot vidimo je na mestih, kjer se nahajajo omare in stikalni moduli (angl. patch panel), slabljenje malce večje kot pri valovni dolžini 1310 nm. To je zaradi zvijanja vlakna, na kar je svetlobni signal valovne dolžine 1550 nm bolj občutljiv kot pa pri 1310 nm vendar vidimo, da na mestih zvara signal z valovno dolžino 1550 nm nima dosti težav. Lahko vidimo tudi, da motnje hitreje nastanejo in tudi hitreje izginjajo, kar se opazi kot bolj vertikalne špice na grafu. Skupno slabljenje trase je pri 1550 nm manjše kot pri 1310 nm, kar izhaja iz splošnih lastnosti optičnega vlakna. Slika 22 prikazuje graf slabljenja optičnega vlakna Gorjansko-Slap iz leta 2020 za

26 valovno dolžino 1550 nm.

Slika 22 – Graf slabljenja optičnega vlakna Gorjansko-Slap iz leta 2020 1550 nm

Vidimo, da se je slabljenje tudi pri tej valovni dolžini povečalo, vendar ne tako očitno kot pri drugi valovni dolžini. Na polovici vlakna, 13. kilometer, je zaznana napaka, ki je ni bilo štiri leta nazaj. Morebitni vzrok napake je zvijanje kabla zaradi dodajanja novih vlaken v kanal. Ker je ta valovna dolžina bolj občutljiva na zvijanje, se je to prikazalo kot dodano slabljenje, vendar prenos podatkov po vlaknu še vedno poteka nemoteno. Dodatni možni razlog za nastanek napake je poškodba vlakna pri prvotnem postavljanju. Ko se kabli vlečejo, se zlahka poškodujejo na način, da so vlakna preobremenjena ter nastanejo majhne poškodbe. Te poškodbe prvotno ne povzročajo motenj, vendar se z leti lahko zvečajo ter začnejo odbijati svetlobo ter na ta način povzročajo motnje. Tabela 2 prikazuje točno slabljenje v dB-jih za posamezno zaznano napako.

27

2016 2020

Točka napake Slabljenje pri 1310 nm

Slabljenje pri 1550 nm

Točka napake Slabljenje pri 1310 nm

Tabela 3 – Slabljenje za posamezno zaznano napako in ORL

Iz tabele 2 lahko vidimo različne zaznane napake na optični trasi. Vidi se, da so meritve ob postavitvi vlakna zaznale veliko manj motenj in slabljenja. Različne motnje so zaradi različnih razlogov. Pri točkah, kjer se nahajajo razcepniki (angl. splitter), ekstremne temperature lahko vplivajo na učinkovitost vlakna. Razcepniki morajo namreč biti dostopni in tudi vlakno ima samo primarno zaščito, kar pomeni, da je vlakno tako bolj izpostavljeno [24]. Problemi z poslabšanjem optične zveze v razcepnikih se odpravljajo tako, da se poškodovani deli na novo razcepijo. To seveda zahteva dodatne ure dela, vendar je to tehnično enostavno rešljiv problem.

V primeru, da je vlakno poškodovano pri postavitvi, se mora del, ki povzroča probleme, zamenjati v celoti.