Kot vidimo na sliki 19 je zaželena čim višja stopnja vzdržljivosti. Ker se model s slike dokaj ponavlja in je zelo generalen, mora biti vsako vlakno narejeno po standardu IEC TR 62048, ki opredeljuje mehanske lastnosti optičnih kablov. Pri spajanju vlakna ima nezaščiteno vlakno veliko nižjo trdnost kot ne-oguljeno. Zaradi tega vsak spoj na trasi lahko prinaša nevšečnosti ter so precizni in pazljivi inštalaterji zelo zaželeni. Seveda, vlakna ne pustimo oguljenega temveč zaščitenega s spajalnim rokavom [22].
3.5 Proračun moči na povezavi
Pri planiranju optične povezave je nujno dobiti proračun moči, ki preprečuje, da izgube v prenosnem mediju presegajo specifikacije optičnega vmesnika. Gre za enostavno tabeliranje vseh izgub v vlaknu, ki jih dobimo iz narejenih meritev. Če je seštevek izgub večji kot specifikacije optičnega vmesnika dovolijo, optična povezava ne bo pravilno delovala oziroma bo zaznavala visoko število napak. Izgube so tudi odvisne od valovne
20
dolžine, na kateri bo omrežje delovalo. V nadaljevanju sledi razlaga posameznih vrstic tabele proračuna moči:
1. Prva vrstica predstavlja izgube zaradi samih lastnosti vlakna. Njeno vrednost dobimo kot produkt slabljenja in dolžine vlakna, drugače pa v tabelo napišemo izmerjeno vrednost slabljenja.
2. V tej vrstici se nahajajo izgube na varjenih spojih (angl. splice loss). Dobre izgube pri spajanju so pod 0,1 dB.
3. Izgube na priključku vsebujejo vse izgube nastale pri priključkih na povezavi.
Skupne priključne izgube so pod 0,5 dB za dobre optične povezovalne elemente.
4. Ostale vlakenske izgube predstavljajo izgube zaradi napačnega zvijanja vlakna in podobno.
5. Skupne izgube na vlaknu predstavljajo seštevek prvih štirih vrstic.
6. Če se je uporabljalo multipleksiranje, vrstica šest predstavlja vstavitvene izgube delilnika. Ti podatki so na voljo od proizvajalca.
7. Če se uporabljajo moduli za kompenziranje izgub razpršitve (angl. dispersion compensation module – DCM), se vstavitvene izgube vnašajo v to vrstico.
8. V primeru da so na povezavi optični ojačevalniki, se seštevek njihovih ojačenj vnese v to vrstico kot negativna vrednost v dB.
9. Ostale komponente, ki prispevajo k izgubam na povezavi.
10. Skupne izgube povezave so seštevek vrstic 5 do 9.
11. Izgube, ki jih povzroča barvna razpršitev so v vrstici 11. Proizvajalci specificirajo 1 dB do 2 dB za barvno razpršitev optičnega vmesnika.
12. Če imamo hitrost prenosa več kot 10 Gbit/s v to vrstico vnašamo izgube polarizacijske razpršitve (angl. polarization mode dispersion – PMD), ki so večinoma določene od strani proizvajalca in so okoli 1 dB.
13. V trinajsto vrstico vnašamo izgube PDL-ja (angl – polarization dependent loss).
Vrednost dobimo tako da seštejemo PDL za vsako komponento.
14. Skupne nelinearne izgube se vnašajo v to vrstico
15. Razmerje izumrtja zaradi nepravilnosti v oddajniku se zgodi kadar ničelni bit ima neko vrednost optične moči, ki ni nula.
16. Seštevek vrstic 10 do 15, vsebuje tako izgube kot dobitke. Te vrednosti se ne more dobiti preko meritev.
17. Maksimalna oddajna moč oddajnika, ki jo definira proizvajalec.
18. Minimalna oddajna moč oddajnika. Definira jo proizvajalec.
21
19. V to vrstico vnašamo vrednost moči, ki preobremeni sprejemnik. Optični signal, ki pride do sprejemnika, mora vedno imeti manjšo vrednost od te.
20. Občutljivost sprejemnika, podana s strani proizvajalca.
21. Ta vrstica predstavlja minimalni optični proračun vmesnika in je enaka razliki med vrsticama 18 in 20
22. V to vrstico vnašamo minimalno izmerljivo optično moč na sprejemniku. Enaka je razliki med vrsticama 18 in 10. Vrednost mora biti med minimalno in maksimalno sprejemne močjo, v nasprotnem imamo problem pri proračunu ali problem v optični trasi.
23. Ta vrstica predstavlja maksimalno izmerljivo optično moč na sprejemniku.
Dobimo jo kot razliko med vrsticama 17 in 10. Vrednost mora biti manjša kot vrednost v vrstici 19.
24. Preostala marža od začetka delovanja (angl. beginning of life – BoL). Vrednost se dobi kot razlika med vrsticama 21 in 16 in predstavlja optični proračun po upoštevanju vseh izgub. Vrednost večja kot 0 je varnostna meja in pokaže vrednost odpornosti omrežja. Vrednost manjša kot 0 pomeni, da so specifikacije proizvajalca napačne ter da trasa mogoče ne bo delovala. Tukaj se predvidi zaloga moči 0,5 dB, ki se jo uporabi v vrstici 27.
25. Staranje sistema označuje povečevanje izgub zaradi staranja. Vse komponente omrežja razen vlakna se zamenjajo takoj, ko prenehajo delovati. Tipične vrednosti uporabljene za staranje vlakna so 0.005 dB/km na 25 let.
26. Marža za popravilo kabla predstavlja ocenjene izgube nastale zaradi kablov za popravilo, ki so bili umeščeni iz različnih razlogov.
27. Marža, ki ostane ob koncu življenjske dobe vlakna (angl. end of life – EoL) se dobi kot V24-V25-V26. Vrednost večja od nule je spet varnostna meja, kjer vrednost manjša kot nula pomeni, da sistem mogoče ne bo pravilno deloval v fazi EoL. Če vse deluje tako, kot je planirano, zaloga moči 0,5 dB iz vrstice 24 zagotavlja delovanje veze tudi po koncu življenjske dobe. [23] Slika 20 prikazuje del takšne tabele.
22 št. vrstice proračun povezave za vlakno št.
_______
enota vrednost meritve
narejene pri
4 Ostale vlakenske izgube dB
5 Skupne izgube na vlaknu dB
6 Vstavitvene izgube multipleksiranja dB 7 Vstavitvene izgube DCM modulov dB
8 Ojačenja ojačevalnikov dB
9 Ostale komponente dB
10 Izgube povezave dB
11 Barvna razpršitev dB
12 Polarizacijska razpršitev dB
13 Izgube PDL-ja dB
14 Skupne nelinearne izgube dB
15 Razmerje izumrtja dB
16 Seštevek vrstic 10 do 15 dB
17 Maks. oddajna moč oddajnika dBm 18 Min. oddajna moč oddajnika dBm 19 Maks. dovoljena moč na sprejemniku dBm 20 Občutljivost sprejemnika dBm 21 Min. optični proračun vmesnika dB 22 Min. izmerljiva optična moč na
sprejemniku
dBm
23 Maks. izmerljiva optična moč na sprejemniku
dBm
24 Preostala marža začetka življenja dB
25 Staranje sistema dB
26 Popravki kablov dB
27 Preostala marža konca življenja dB Tabela 2 – Proračun moči veze
23
4. Meritve
4.1 Optična trasa Gorjansko -Slap
V sklopu diplomskega dela sem primerjal spremembo zmogljivosti dveh optičnih omrežij. Prvo bom opisal optično traso Gorjansko-Slap. Dostop do te trase sem dobil preko podjetja Vahta d.o.o. Prvotna meritev je bila narejena leta 2016, ko se je trasa prvič začela uporabljati. Nova meritev je bila narejena leta 2020. Obe meritvi sta narejeni s Fluke Networks OTDR-jem. Ta optična trasa je precej nova in zato razlika med meritvami zelo majhna, vendar opazna. Slika 19 prikazuje graf slabljenja optičnega vlakna iz leta 2016 pri valovni dolžini 1310 nm.