ORGANIZACIJA DOMAČIH NALOG

Domače naloge so večdelni proces, ki se začne mnogo prej, kot začne otrok z njihovim izvajanjem. Za nekatere učitelje je to proces, ki ga začnejo načrtovati že v letnem delovnem načrtu, drugi v dnevnih pripravah. Odločitev je prepuščena avtonomiji učitelja. N. Nedeljko (2006, str. 6) pri tem navaja: »Premalo se zavedamo, da z načrtovanjem, posredovanjem, opravljanjem in preverjanjem domačih nalog, spremljamo in preverjamo učne cilje in standarde znanj ter ugotavljamo napredek slehernega učenca.«

2.5.4.1 NAČRTOVANJE DOMAČIH NALOG

Ko učitelj načrtuje domače naloge, si mora odgovoriti na 5 vprašanj. Vprašanja povzemamo po B. Čagran (1992 v Širec, 2009, str. 92):

- Kaj bo domača naloga?

- Kaj je cilj domače naloge?

- Koliko domače naloge (da ne bo preobremenjen)?

- Kako naj učenci opravijo domačo nalogo (splošni, specifični, posebni napotki)?

- Kdaj bo naloga posredovana in kdaj bo potekalo preverjanje?

B. Čagran (1997) navaja, da vključuje načrtovanje domačih nalog naslednje elemente:

- vsebina domačih nalog, - obseg domačih nalog,

- predvidena časovna obremenitev učencev z izvrševanjem domačih nalog, - didaktične funkcije domačih nalog,

- predznanje učencev za izvrševanje domačih nalog,

16 - metodika posredovanja domačih nalog, - tehnike posredovanja domačih nalog,

- načini in postopki izvrševanja domačih nalog,

- metodika preverjanja domačih nalog (Čagran, 1997, str. 87).

Domače naloge so lahko z vsebinskega vidika usmerjene na utrjevanje znanja, pridobljenega med poukom, ali pa priprava učenca na novo učno snov. Domače naloge morajo biti tudi primerno časovno odmerjene. To pa je, zaradi različnega individualnega tempa učencev, težko doseči, zato je na tem mestu pomembna individualizacija. Kot optimalen čas se v nižjih razredih šteje od 30 minut do 1 ure. Pri starejših učencih pa največ polovica časa, ki ga učenec preživi v šoli. Nikakor pa ne sme biti seštevek časa, ki ga preživijo v šoli in porabijo za domače naloge, daljši od delovnega časa odraslih (Mihajlovska, 2003).

2.5.4.2 POSREDOVANJE DOMAČIH NALOG

Posredovanje domačih nalog zajema:

- vsebino domačih nalog,

- namen (didaktična funkcija, cilji) domačih nalog,

- razlago in po potrebi demonstracijo postopkov konkretnih učnih nalog v sklopu dolgoročnega in sistematičnega razvijanja učnih navad (splošni napotki učinkovitega izvrševanja domačih nalog ne glede na učni predmet, specifični napotki, vezani na določene učne predmete in učno snov),

- metodiko izvrševanja domačih nalog (oblika in tehnika izvrševanja, kriteriji obveznosti, predpisanosti, kriterij diferenciacije domačih nalog),

- preverjanje učenčevega razumevanja domače naloge,

- usklajevanje posredovanja domačih nalog med učitelji s kontrolo učenčeve časovne obremenitve z izvrševanjem domačih nalog (Čagran, 1997, str. 88).

J. Mihajlovska (2003) pravi, da se domače naloge praviloma dajejo ob koncu šolske ure.

Nasprotno menijo nekateri raziskovalci (Novak, 1979; Širec, 2009), ko zapišejo, da je pozornost učencev ob koncu ure usmerjena na odhod iz razreda, zato naj učitelj poskusi spremeniti čas podajanja domače naloge tako, da bodo imeli učenci čas tudi za zapis njegovega navodila. J. Mihajlovska (2003, str. 68) kot pomembno izpostavlja, da se učencu podajo navodila, primeri reševanja in prikaz poti reševanja. V primeru numeričnih nalog pa naj bodo dodani tudi rezultati, da si lahko učenci pravilnost preverijo sami. Podobno opozarja tudi Širec (2009), ko zapiše, da učence nejasno podana navodila le zmedejo in jih odvrnejo od naloge, ali pa imajo potem dober izgovor, da je ne napravijo. Lahko pa povzročijo tudi frustracije.

17

2.5.4.3 IZVRŠEVANJE DOMAČIH NALOG

Izvrševanje domačih nalog je povezano tako s šolskim okolje, kot z domačim učnim okoljem.

Učenci lahko opravljajo/izvršujejo domačo nalogo v času podaljšanega bivanja oz. v domačem okolju. B. Čagran (1997) izpostavlja naslednje karakteristike:

- Stalen in primerno urejen prostor za učenčevo učno delo (osvetljen, zračen, miren, ogrevan, opremljen z učnimi pripomočki).

- Sodelovanje in optimalna pomoč staršev, ki se razlikuje glede na otrokovo starost, fiziološke in psihološke značilnosti. Pri tem ne smemo omejevati otrokove samostojnosti.

- Učiteljevo posredno in neposredno spremljanje učenčevega učnega dela, nudenje pomoči ter preverjanje uresničevanja splošnih in specifičnih načinov učinkovitega izvrševanja domačih nalog.

- Učinkovite učne navade učencev, ki omogočajo racionalno in ekonomično izvrševanje domačih nalog ter pozitivna, notranja učna motivacija.

2.5.4.4 OBREMENJENOST IN TEŽAVE UČENCEV PRI IZVRŠEVANJU DOMAČIH NALOG

Leta 2019 je bila med slovenskimi šestošolci in osmošolci v okviru Zavoda Republike Slovenije za šolstvo opravljena raziskava o njihovi obremenjenosti s šolskim delom. 83 % učencev je navajalo, da porabijo za opravljanje domačih nalog do 1 ure dnevno, 11 % pa je bilo takih, ki za opravljanje domače naloge potrebujejo do 2 uri dnevno (Rupnik Vec, Slivar, 2019). Podobna raziskava je bila pod okriljem Zavoda Republike Slovenije za šolstvo izvedena med sedmošolci leta 2004. Takrat so med drugim ugotovili, da so učenci preobremenjeni z domačim učenjem za šolo, obsežnimi in zahtevnimi domačimi nalogami (Milekšič, 2004 v Trobec, 2013).

Različni raziskovalci (Gajria, Salend, 1995; Patton, 1994; Polloway idr., 1992 v Tanis Bryan, Brustein, James Bryan, 2001) navajajo pri izvrševanju domačih nalog podobne težave:

odkrenljiva pozornost, odlašanje in zavlačevanje z neko aktivnostjo, potreba po neprestanem opominjanju, opozarjanju, da začnejo z izvajanjem domače naloge, bližina odrasle osebe, sanjarjenje, težave z dokončevanjem začete domače naloge, težave s samostojnim izvajanjem domačih nalog, težave s pomanjkljivimi učnimi spretnostmi in strategijami, težave s časovno organizacijo, težave na področju organizacije.

T. Bryan idr. (2001) opozarjajo še na naslednje: težave z bralno tehniko in bralnim razumevanjem, pravopisom (spelling) in pisanjem, težave na področju matematičnih spretnosti.

Vse opisano učence ovira pri samostojnem izvajanju domačih nalog. Jezikovne težave jih ovirajo pri razumevanju naloge. Težave na področju organizacije jih ovirajo pri pomnjenju, kaj sploh je za domačo nalogo, katere pripomočke pri tem uporabljajo in katere stvari potrebujejo v šoli. Zaradi odkrenljive in kratkotrajne pozornosti so naloge pogosto nedokončane, oz. hitro najdejo skušnjave, ki jih popeljejo stran od misli na nalogo. Pogosto se srečujejo z domačim nalogami, ki pomenijo le nadaljevanje nedokončane naloge v šoli. To pomeni, da se doma

18

ponovno borijo s podobnimi težavami, kot so se z njimi borili v šoli. Doma zato porabijo nerazumno dolgo časa za naloge, ki se jim zdijo pretežke in hkrati nezanimive, dolgočasne.

2.5.4.5 PREVERJANJE DOMAČIH NALOG

Pri preverjanju domačih nalog so pomembne naslednje smernice, o katerih piše B. Čagran (1993, 1997):

- Preverjanju domačih nalog je potrebno nameniti čas. Preveriti je potrebno učenčevo časovno obremenitev in snovno pravilnost. Pri tem uporabimo različne oblike preverjanja tako, da pridemo do informaciji o učenčevem napredku in ne samo o tem, da je obveznost opravljena.

- Vsako posredovano domačo nalog je potrebno preveriti. Če opravljene ali neopravljene domače naloge ne preverimo, s tem znižujemo učenčevo pripravljenost prevzemanja odgovornosti in dolžnosti, ki jim jih nalaga šola, dom, širša družba in vsakdanje življenje.

- Preverjanje domačih nalog ni le dajanje povratnih informacij, o tem ali je rešitev pravilna, temveč je pomembna tudi motivacija, zlasti pozitivna.

Kot pravi J. Mihajlovska (2003) je potrebno vsako domačo nalog pregledati, saj v nasprotnem primeru izgubi pomen. Loči dva načina. Prvi način je »leteča« kontrola, kjer učitelj preveri, ali so jo opravili vsi učenci. Nekaj učencev predstavi rezultate, ostali svoje rezultate primerjajo.

Drugi način je sistematični pregled domačih nalog. Takrat učitelj pregleda zvezke, zapiske.

Pomembno je, da se učenec nauči samokontrole.