4.12 Travmatska amputacija
4.12.1 Oskrba pri amputacijah
1. Pri pristopu k poškodovani osebi najprej poskrbimo za VODDO.
2. Najprej oskrbimo rano, šele potem amputirani del.
3. Na močno krvavečo rano namestimo kompresijsko prevezo oziroma izvedemo neposredni pritisk na rano prek obveze. Če slednje ne zaustavi krvavitve, namestimo obvezo uda.
4. Pokličemo 112.
5. Ko je krvavitev zaustavljena, opazujemo odzivnost in dihanje.
6. Odtrgani del zavijemo v čisto gazo ali tkanino, nato vse skupaj položimo v neprepustno vrečko in zavežemo.
7. V drugo vrečko nalijemo hladno vodo, lahko dodamo tudi led, in jo zavežemo.
8. Obe vrečki skupaj položimo v tretjo vrečko in jo označimo s podatki o poškodovancu in kateri del telesa se nahaja v vrečki (npr. tretji prst leve roke).
9. Zabeležimo tudi uro poškodbe.
10. Ud ustrezno imobiliziramo.
11. Odtrgani del se nikoli ne sme neposredno dotikati ledu ali vode.
12. Če vrečk ali ledu nimamo, lahko odtrgani del zavijemo tudi v sterilno gazo, povoj ali pa celo trikotno ruto (Malić et al., 2019).
V primeru amputacije zelo blizu uda, kjer ni prostora za namestitev preveze, je edina možnost zaustavljanja krvavitve s pritiskom velike žile ob kost v dimljah in pazduhi, saj s tem dosežemo začasno prekinitev obtoka na poškodovanem udu (Malić et al., 2019).
19
5 RAZPRAVA
Vsak laik mora prepoznati zunanjo krvavitev in jo nemudoma zaustaviti. Če tega ne storimo, lahko privede do šoka ali celo smrti zaradi izkrvavitve. Vse, kar potrebujemo za ustavitev krvavitve, se nahaja v kompletu za prvo pomoč, ki se mora nahajati v vsakem motornem vozilu, na delovnem mestu in vseh javno dostopnih prostorih, vključno s trikotno ruto, ki jo uporabimo za izdelavo preveze uda. Med oskrbo je treba poklicati številko 112 za čim hitrejši prihod službe nujne medicinske pomoči na kraj nezgode (Malić et al., 2019).
Krvavitve iz ran, ki se nahajajo na okončinah, štejemo med najbolj pogoste vzroke smrti v vojaškem in civilnem okolju, ki se jih da preprečiti. Improvizacija predstavlja velik ter pomemben del zagotavljanja prve pomoči, kljub temu pa lahko sedaj na trgu najdemo že veliko komercialnih prevez, s katerimi lahko učinkovito zaustavimo hude krvavitve. Z razvojem prevez je padlo tudi število žrtev, kadar so bile le-te nameščene pravočasno (Baruch et al., 2017).
Preveza uda pri masovnih nesrečah predstavlja enega ključih dejavnikov za pravočasno zaustavitev krvavitve in posledično preživetje. King in sodelavci (2015) so raziskali uporabo preveze med žrtvami bombnega napada, ki se je zgodil leta 2013 na bostonskem maratonu.
Takrat je od 243 poškodovanih bilo v 24 urah v bolnišnico pripeljanih 152 pacientov, od tega je imelo 66 poškodovanih travmo vsaj ene okončine. Štiri osebe so imele poškodovano le roko, 56 oseb je imelo poškodovano nogo in štiri osebe so imele združeno poškodbo zgornjega in spodnjega uda. Od 66 poškodovancev jih je bilo 29, poškodovanih na kraju dogodka, razglašenih za izkrvavljene. Vse skupaj je bilo nameščenih 27 prevez uda.
Poškodovancev s travmatsko amputacijo je bilo 17, od tega je bila preveza nameščena 16 poškodovancem, od 12 poškodovancev s hudo krvavitvijo iz spodnjega uda pa je bila preveza nameščena le petim. Nameščena je bila tudi šestim poškodovancem z obsežno poškodbo mehkega tkiva na nogi. Nobena od nameščenih prevez ni bila narejena s strani komercialnega proizvajalca, vse so bile improvizirane. Nihče od oskrbljenih ni izgubil življenja. Vsi prvi posredovalci tudi v laičnih krogih bi morali biti izurjeni za ustavitev hudih krvavitev.
V Združenih državah Amerike se je prav zato razvila organizacija Stop the Bleed (zaustavimo krvavitev). Njen glavni cilj je izuriti laično prebivalstvo za uspešno ustavitev krvavitve. Portela (2020) se je skupaj s sodelavci odločil, da bo raziskal, katera tovarniška
20
preveza bi bila najbolj zanesljiva in enostavna za namestitev. V študijo je bilo vključenih 176 sodelujočih, ki so bili starejši od 18 let in niso bili deležni predhodnega izobraževanja s področja zaustavljanja krvavitev, ter tistih, ki niso opravljali dela prvega posredovalca, vojaka, zdravstvenega delavca v roku 10 let. Rezultati so pokazali, da je laik brez predhodnega znanja ne glede na starost in izobrazbo zmožen namestiti prevezo pravočasno, vendar pa preveze skoraj polovico časa niso bile nameščene učinkovito. Povprečna učinkovitost vseh nameščenih prevez je bila 50-odstotna, ne glede na to, katera preveza je bila nameščena, v 18 % pa je bila le delno učinkovito nameščena. Ostalih 32 % sodelujočih je prevezo namestilo popolnoma neučinkovito. Podobno raziskavo so predhodno izvedli Ross (2018) in sodelavci, ki so ravno tako prišli do zaključka, da je potreba po dodatnem izobraževanju populacije o zaustavljanju krvavitev še velika, in šele takrat, ko bo osveščenost dovolj velika, bo množična uporaba tovarniških prevez imela smisel.
Raziskave so pokazale, da je laik sposoben uspešno namestiti prevezo le po enournem tečaju, vendar le 54,5 % usposobljenih obdrži pridobljene veščine tudi po treh do devetih mesecih, kar nakazuje na stalno potrebo po izobraževanju in obnavljanju že pridobljenega znanja o nameščanju preveze uda in ostalih tehnikah zaustavljanja krvavitev (Goralnick et al., 2018).
Iz virov lahko razberemo, da je za laika pri zaustavljanju krvavitev ključnega pomena znanje, saj ravno tako kot Malić in sodelavci (2019) tudi Ahčan in Špan (2007) navajata, da je najprej treba znati prepoznati krvavitev, če jo želimo uspešno zaustaviti. Laik bi moral znati prepoznati hudo krvavitev, jo oskrbeti, pri tem pa zaščititi tudi sebe in poškodovanega ter priskrbeti nadaljnjo nujno medicinsko pomoč s klicem na 112. Pri vsem tem pa mora ostati zbran in miren.
Ob vsakem klicu na 112 je treba povedati, kdo kliče, kaj se je zgodilo, kraj nezgode, čas nezgode, koliko je ponesrečencev in kdo so, kakšne so poškodbe, ali so prisotne nevarnosti, treba je tudi pustiti telefonsko številko, da v primeru prekinitve klica oz. v primeru, da se ponesrečenec nahaja na težje dostopnem terenu, dispečer ali operater lahko pokličeta nazaj za nadaljnje napotke. Če se oseba nahaja na nepoznanem kraju, se je treba orientirati s pomočjo prepoznavnih mest (Malić et al., 2019).
Laik lahko namesti prevezo uda, kadar je krvavitev tako huda, da je ni mogoče zaustaviti z neposrednim pritiskom na mesto krvavitve oz. to ni možno, saj poškodovanec krvavi iz različnih predelov telesa. Namestitev je sprejemljiva tudi, kadar je v nezgodi udeleženih več
21
poškodovancev s prisotno krvavitvijo, ki se je ne da zaustaviti drugače kot z neposrednim pritiskom. Prevezo se lahko uporabi tudi v posebnih okoliščinah, kot so oddaljene ali težje dostopne lokacije, katastrofe in vojne razmere (IFRC, 2016).
Laik se mora tudi zavedati, da je pravilna namestitev preveze za poškodovanega izredno boleč postopek, zato se le-ta lahko nanj burno odzove in si prevezo poskuša samostojno odstraniti. Če se laik slednjega zaveda, lahko poškodovano osebo psihično pripravi na postopek nameščanja preveze in si tako zagotovi tudi lastno varnost (Global First Aid Reference Centre, 2020).
22
6 ZAKLJUČEK
Hude neobvladljive krvavitve so eden od glavnih razlogov za smrt poškodovancev v zunajbolnišničnem okolju. Ne glede na vzrok in mehanizem poškodbe, ki sta povzročila krvavitev, je cilj vedno enak, in sicer v čim krajšem času zaustaviti krvavitev, da prizadeta oseba ne bo izgubila prevelike količine krvi, in pri tem znati zaščititi tudi sebe.
Kadar je pri poškodovani osebi prisotna tako huda krvavitev, da je ni mogoče zaustaviti z neposrednim pritiskom na mesto krvavitve, ali pa je prisotnih več krvavitev, ki jih ni mogoče obvladovati, mora laik brez pomisleka namestiti prevezo uda in mu ni treba skrbeti za kasnejše posledice, saj je s tem dejanjem nekomu rešil življenje.
Kljub stresni situaciji, pred katero je laik postavljen, mora med oskrbo ali po končani oskrbi poklicati 112, saj bo le tako lahko poškodovani osebi zagotovil ustrezno nadaljnjo pomoč s prihodom nujne medicinske pomoči na kraj dogodka in ostalih služb, ki so ključnega pomena v dani situaciji, ki bodo poskrbele za varen transport bolnika do najbližje zdravstvene ustanove, v trenutku negotovosti pa ga bo lahko dispečerska služba vodila skozi postopek pravilne oskrbe in s tem olajšala delo ter mu nudila podporo.
Glavni namen diplomskega dela je bil izpostaviti dileme namestitve preveze uda med laiki, prikazati prvo pomoč pri ustavljanju hudih krvavitev s pomočjo obveze uda in različna strokovna mnenja glede nameščanja prevez uda. Na podlagi pregleda literature smo v poglavju razprava ugotovili, da se stroka v primerjavi s preteklostjo vedno bolj zavzema za izobraževanje laikov s področja hudih krvavitev in posledično tudi o pravilnem nameščanju preveze uda. Prizadevajo si tudi za množično uporabo tovarniških prevez ne le v bolnišničnem, vojaškem okolju in pri gasilcih, ampak tudi v civilnem okolju med laiki, vendar raziskave nakazujejo na premajhno izobraženost populacije za njihovo varno in dosledno uporabo, saj enkratni tečaj, ki ga opravi večina laikov pred pričetkom opravljanja vozniškega izpita, ni dovolj. Znanje je treba obnavljati, nadgrajevati in pri tem uriti veščine in učne spretnosti, saj so raziskave pokazale, da so prevezo uspešno namestili tisti laiki, ki so bili deležni predhodnega prikaza v živo.
V poglavju rezultati nam je uspelo odgovoriti na obe zastavljeni raziskovalni vprašanji, vendar pa je na tem področju potrebnih še veliko dodatnih raziskav in izboljšav. Zanimivo bi bilo videti raziskavo s področja uporabe vsakdanjih predmetov in kako so učinkoviti pri ustavljanju hudih krvavitev, kot je improvizirana preveza uda. Na mlajšo populacijo je treba
23
tudi razširiti program izobraževanja o krvavitvah in kako jih zaustaviti, saj so le-ti željni znanja in upajo na boljšo prihodnost. Nikoli ne vemo, kdaj bomo ravno mi tisti, ki bomo potrebovali pomoč neznanca na cesti, ali pa bomo lahko s svojim znanjem in pridobljenimi veščinami nekomu od svojih bližnjih ali pa neznancu na cesti rešili življenje ter s tem izpolnili svojo državljansko dolžnost.
24
7 LITERATURA IN DOKUMENTACIJSKI VIRI
Ahčan UG (2007). Rane. In: Ahčan UG, ed. Prva pomoč: priročnik s praktičnimi primeri.
1. izd. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije, 385–6.
Ahčan UG, Špan M (2007). Krvavitev. In: Ahčan UG, ed. Prva pomoč: priročnik s praktičnimi primeri. 1. izd. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije, 98–110.
American College of Surgeons, Committee on Trauma (2018). Mišično skeletne poškodbe.
In: Merrick C eds. Advanced trauma life support. 10th ed. Združene države Amerike, 151.
Auerbach P (2015). Bleeding. In: Medicine for the outdoors: The essential guide to first aid and medical emergencies. 6. izd. Združene države Amerike: Elsevier, 49–77.
Baruch NE, Kragh JF, Berg AL et al. (2017). Confidence-Competence mismatch and reasons for failure of non-medical tourniquet users. Prehosp Emerg Care 21(1):39–45. doi:
10.1080/10903127.2016.1209261.
Campbell JE, Stevens JT, Charpentier L, Charpentier A (2016). Trauma assessment and management. In: Campbell JE, Alson RL, eds. International trauma life support for emergency care providers. 8th ed. Združene države Amerike: Pearson, 36.
Čander D (2003). Zaustavljanje krvavitve na terenu. In: Kersnik J, ed. Poškodbe v osnovnem zdravstvu: zbornik predavanj. III. spominsko srečanje dr. Janija Kokalja, Kranjska Gora, 10. do 12. april 2003. Ljubljana: Slovensko zdravniško društvo, 41–6.
Global First Aid Reference Centre (2020). Severe bleeding In: International first aid, resuscitation, and education guidelines 2020. Dostopno na
https://www.globalfirstaidcentre.org/severe-bleeding/?pdf=19375 < 25.5.2021>.
Goralnick E, Chaudhary MA, McCarty JC et al. (2018). Effectiveness of instructional interventions for hemorrhage control readiness for laypersons in the public access and tourniquet training study: A randomized clinical trial. JAMA Surg 153(9): 791–9. doi:
10.1001/jamasurg.2018.1099.
25
IFRC -International Federation of Red Cross and Red Crescent Societies (2016).
International first aid and resuscitation guidelines 2016. Geneva. Dostopno na:
https://www.ifrc.org/sites/default/files/2021-06/First-Aid-2016-Guidelines_EN.pdf <20. 4.
2021>.
Keggenhoff F (2007). Prva pomoč–pomagam prvi. 1.izd., 2.natis Ljubljana: Prešernova družba, 15–26.
King DR, Larentzakis A, Ramly EP, Collaborative BT (2015). Tourniquet use at the Boston marathon bombing: Lost in translation. J Trauma Acute Care Surg 78(3): 594–9.
doi: 10.1097/ta.0000000000000561.
Kobilšek PV, Fink A (2017). Prva pomoč in nujna medicinska pomoč: učbenik za modul Zdravstvena nega v izobraževalnem programu Zdravstvena nega za vsebinski sklop Prva pomoč in nujna medicinska pomoč. 1. izd. Ljubljana: Grafenauer, 56; 58; 105–8; 209.
Krevel B (2015). Rane in krvavitve. In: Mohun J, ed. Prva pomoč celostni vodnik za pomoč poškodovancem in bolnikom v nujnih stanjih 1.izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 108–15.
Levy JM, Pasley J, Remick KN et al. (2020). Removal of the prehospital tourniquet in the emergency department. J Emerg Med 60(1): 98–102. doi:
10.1016/j.jemermed.2020.10.018.
Liu JL, Li JY, Jiang P et al. (2020). Literature review of peripheral vascular trauma: Is the era of intervention coming? Chin J Traumatol 23(1): 5– 9. doi:
10.1016/j.cjtee.2019.11.003.
Malić Ž, Kramar J, Velikonja P et al. (2019). Osnove prve pomoči: priročnik za usposabljanje kandidatov za voznike motornih vozil. 1. izd. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije, 70–3; 184.
Portela RC, Taylor SE, Sherrill CS et al. (2020). Application of different commercial tourniquets by laypersons: Would public-access tourniquets work without training? Acad Emerg Med 27(4): 276–82. doi: 10.1111/acem.13857.
26
Ross EM, Mapp JG, Redman TT, Brown DJ, Kharod CU, Wampler DA (2018). The tourniquet gap: A pilot study of the intuitive placement of three tourniquet types by laypersons. J Emerg Med 54(3): 307–14. doi: 10.1016/j.jemermed.2017.09.011.
Seitz SR, Copeland DL (2016). Extremity trauma skills. In: Campbell JE, Alson RL, eds.
International trauma life support for emergency care providers. 8th ed. Združene države Amerike: Pearson, 289–303.
Stewart SK, Duchesne JC, Khan MA (2015). Improvised tourniquets: Obsolete or obligatory? J Trauma Acute Care Surg 78(1): 178– 83 . doi:
10.1097/ta.0000000000000485.
TCCC-Tactical Combat Casualty Care (2020). Tactical combat casualty care guidelines 2020. Dostopno na: https://learning-media.allogy.com/api/v1/pdf/9e7beef5-e713-472f-9eb3-1f7f0fdf33a3/contents <20.4.2021>.
Tourniquets.org (2021). Tourniquet safety: Mechanisms and prevention of injuries.
Dostopno na: https://tourniquets.org/tourniquet-injuries-mechanisms-and-prevention/#Nerve%20injury <20.4.2021>.
Vlahovič D (2007). Pristop k poškodovancu ali nenadno obolelemu. In: Ahčan UG, ed.
Prva pomoč: priročnik s praktičnimi primeri. 1. izd. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije, 22–
30.