Odrska postavitev zajema pesem, zapisano v Blagovici (Kumer, 2001), dva gorenjska plesa (štajeriš in ta angelska), dve otroški igri, dve ljudski zbadljivki in običaj spletanja venca za nevesto.
OHCET BO!
Fantje pridejo na oder tako, da v igri petelinji boj priskačejo. Dekleta čez nekaj časa pripojejo. Peti začnejo že za odrom.
1. Zajček bi se vženu rad, ko bi znaw nevesto zbrat.
Živ, živ, živ, živ, že žvrgoliw, da bi ga še piw.
2. Petelin tud na vofcit šow, ker on pa fletno peti znow.
3. Lesica tud na vofcit šla, ker ona fletno plesat zna.
Dekleta pritegnejo fantovsko pozornost, med seboj se pomešajo, D2 se od skupine oddalji in na skrivaj občuduje rinčico, ki jo ima v dlani. Fantje zapojejo zadnjo kitico skupaj z dekleti:
4. A lev bi starešina biw, uso držino bi gostiw.
F1: Kuga pa delate?
D3: Venček gremo spletat.
D4: A še ne veste?! Ohcet bo na vas.
F4: Joj, pa že spet ne bomo smel it, pa tok je dobr za jest.
F5: (opazi D2, se ji približa izza hrbta) Kuga maš pa ti v rok, Ana? Dj pokaž.
D2: Pokaže F3, ji vzame in se ji smeji, smejijo se tudi drugi.
88
D2: Dj nazaj, prosm, vrn mi … (večkrat), fant se umika, dekle gre za njim, medtem ji drugi govorijo:
VSI: Ana podgana, medvedova hči, se b' rada možila, medveda pa ni. Medved pod klancem na parah leži, Ana podgana pa skor omedli.
D2: Dj nazaj, mama me bojo tepl, če ugotovijo, da je ni.
F5: Sam če jo najdeš.
Se postavijo diagonalno v polkrog in se igrajo igro Rinčico talam. F3 da rinčico F2. D2 ugotovi v drugem poskusu.
F3: Ne ji je dat.
D2: Na … (ostali se začnejo smejati, potisnejo F2 k D2).
VSI (razen F2 in D2): Ženin in nevesta pod mizo štrukle jesta, na vilce jih natikata, pa v usta jih pomikata.
Na oder pride godec.
G: Kuga pa mate?
F3: Ženina pa nevesto.
G: Ah, otroc, otroc …
D3: A boš ti igrov na ohcet, k se bo Micka možila?
G: Ja jst ja, kdo pa drug.
D5: A nam zaigraš tist ta lep štajeriš?
Zaplešejo štajeriš. Med uvodom se postavijo v polkrog, spredaj pa ostaneta F2 in D2. Celoten ples odplešejo v tej postavitvi.
1. slika: Plesalke se vrtijo pod plesalčevo roko.
V šestih korakih naredijo celoten obrat.
Plesalci medtem hodijo na mestu. Plesalec in plesalka stojita drug proti drugemu, se držita z desnima rokama. Levi roki sta v boku.
2. slika: Plesalci se vrtijo pod plesalkino roko. V šestih korakih naredijo celoten obrat.
Plesalke med tem hodijo na mestu. Plesalec in plesalka stojita drug proti drugemu, se držita z desnima rokama. Levi roki sta v boku.
3. slika: Izmenjaje se vrtita plesalec in plesalka. Najprej se zavrti plesalka in v šestih korakih naredi cel obrat. Plesalec hodi na mestu. Nato se zavrti plesalec in v šestih
89
korakih naredi cel obrat. Plesalka hodi na mestu. Vse se še enkrat ponovi. Plesalec in plesalka stojita drug proti drugemu, se držita z desnima rokama. Levi roki sta v boku.
Par v sredini naredi okno: plesalec in plesalka stojita drug proti drugemu in se držita križno (desna roka se drži desne, nad njo se leva roka drži leve). Plesalka se v prvih šestih korakih zavrti pod dvignjenima rokama in naredi okno. Plesalec stoji na mestu. V naslednjih dvanajstih korakih naredita dva obrata. V naslednjih šestih korakih pa se plesalka odvrti v začetni položaj, plesalec hodi na mestu.
G: Pa ta angelsko bom tud igrov.
V uvodu se pari postavijo na pozicije za prvo sliko. Pari v prvem delu pesmi klečijo drug proti drugemu, roke so spuščene in rahlo iztegnjene. Plesalci se nagibajo v levo in desno.
V času vrtenice se držijo vzporedno za roke in se vrtijo. Obenem formirajo drugo postavitev oz. drugo sliko.
1. slika: 2. slika
3. slika: 4. slika
D1: (se med zadnjimi štirimi takti vrtenice ne vrti več, ampak posluša zvon iz daljave, nato zavpije): A slište! Marijo zvoni.
F4: Damu mormo (stečejo z odra).
90
9 SKLEP
Tako učni načrt kot tudi učbeniško gradivo sta pomembna vira informacij za učitelja. Ne le da podajata informacije za njegovo delo, temveč ga tudi usmerjata pri oblikovanju učnih ur. Zares pomembno je, da se učitelj ob uporabi učbenikov, ki so na voljo, avtonomno odloča o načinu posredovanja vsebin ob pomoči učnega načrta, ki je temelj oblikovanja vzgojno-izobraževalnega procesa.
Ob zaključku raziskave ugotavljam, da je ljudski ples v učnem načrtu od 1. do 5. razreda neposredno povezan s skoraj četrtino od vseh operativnih ciljev, zapisanih v njem. Ta rezultat je za ljudsko izročilo zelo pomemben, saj nakazuje veliko vlogo posebne obravnave ljudske glasbe in ljudske glasbene dediščine, kljub temu da lahko ljudsko glasbo kadar koli obravnavamo tudi v sklopu drugih operativnih ciljev. Ob tem pa je pomembno tudi zavedanje učiteljev, da samo tisto, kar je zapisano v učnem načrtu, ni dovolj.
Pomembno je, da vedno negujemo otrokov pozitiven odnos do ljudske dediščine z željo, da bodo tudi učenci pridobljeno znanje z navdušenjem posredovali naslednjim generacijam, in se ne lotimo obravnavanja ljudske glasbe zgolj zato, da bomo zadostili zahtevam učnega načrta.
Učbeniki oziroma učbeniško gradivo je tisto, ki učitelja še dodatno usmerja v oblikovanje učne ure. Raziskava je pokazala, da količina obravnavane ljudske glasbe narašča od 1. do 5. razreda. Ob tem pa se sprašujem, ali ni mogoče s tem izgubljena marsikatera priložnost, da bi otroka navdušili za ljudsko glasbo že prej. Če pogledamo zgolj s stališča količine ur, ki so glasbeni vzgoji namenjene na primer v prvem razredu (70 ur) in v petem razredu (52, 5 ur), lahko vidimo, da je učnih ur dovolj, kar pomeni, da bi lahko ljudsko glasbo poleg umetne glasbe obravnavali bolj poglobljeno, kot to predvidevata avtorici učbeniških gradiv. Ni potrebno, da učence že v prvem razredu mučimo z zapletenimi koraki in koreografijami ljudskih plesov, ki jih podrobneje obravnavajo v višjih razredih, bilo pa bi zelo dobrodošlo, če bi se lahko tudi v prvem razredu srečali z ljudsko glasbo na aktiven in ustvarjalen način. Veliko je otroških ljudskih rajalnih iger, ki bodo učencem v prvem triletju in predvsem v prvem razredu zelo blizu, igrali pa se jih bodo radi tudi kasneje. Igra je tista, ki otroka spremlja na vsakem njegovem koraku. Zato lahko elemente rajalnih iger uporabimo tudi v povezavi z drugimi operativnimi cilji, ki jih določa učni načrt.
91
Vsak ljudski ples je sestavljen iz korakov oz. gibov in glasbene spremljave, ki je lahko peta ali večinoma igrana. Za potrebe pouka glasbene vzgoje se seveda lahko oddaljimo od tradicionalnega izvajanja plesa in glasbo ter ples poustvarjamo na različne načine. Ob tem pa moramo seveda paziti, da še vedno obdržimo osnovne značilnosti tako plesa kot glasbene spremljave. Glasbeno spremljavo, ki je prisotna pri plesu, lahko z učenci na različne načine poustvarjamo z lastnimi, improviziranimi, orffovimi ali klasičnimi glasbili in zvočili. Učencem lahko omogočimo, da poleg osnovne melodije sami ustvarjajo spremljavo in ob tem urijo način držanja glasbil in igranja nanje. Spoznajo lahko glasbene pojme, kot so tiho, glasno, visoko nizko, ob poslušanju instrumentalne spremljave plesa pa se lahko urijo v razlikovanju tonov, hitrosti in jakosti. Možnosti je veliko, od učitelja pa je odvisno, kaj bo pri posameznem obravnavanju ljudske glasbe poudaril in uporabil.
Ljudski ples in ljudsko pesem lahko povežemo tako, da izbiramo pesmi, ki se pojejo na plesno melodijo, in pojemo, tudi kadar plešemo, četudi v preteklosti ob plesu skoraj niso peli. Seveda pa lahko ob petju plesnih pesmi obravnavamo tudi večino drugih pojmov in vsebin, ki se pri glasbi pojavljajo pri petju katerih koli pesmi (način petja, kvalitetno izreko, ritem, slikovni zapis pesmi …). Ponovno je učitelj tisti, ki bo odločil, čemu bo posvetil veččasa.
Med posameznimi učbeniškimi gradivi in priročniki za učitelje, v katerih naj bi bila razlaga posameznega plesa, je velika razlika. Nekateri avtorji plese natančno opišejo in predlagajo prilagoditve, kar je v veliko pomoč učiteljem brez plesnega predznanja, noben učbenik pa ne poda metodičnih korakov za usvajanje ljudskega plesa, ki bi lahko služili za lažje razumevanje in hitrejše učenje plesa pri učencih. Seveda pa je na koncu vedno učitelj tisti, ki bo moral že prilagojene plese včasih dodatno prilagoditi gibalnim in glasbenim sposobnostim svojih učencev.
Plese, ki so predlagani, je nujno potrebno prirediti za otroke. Veliko bolje bo, da si ples v osnovni obliki, kot so ga plesali včasih, ogledamo na posnetku, potem pa z učenci zaplešemo ples glede na njihove gibalne sposobnosti in motorično razvitost. Pomembno je le, da ples ohrani svojo osnovno obliko in osnovni ritem, pri čemer lahko ples v nižjih bolj, v višjih razredih pa manj poenostavimo.
92
Kljub pomanjkljivemu obravnavanju plesov v učbenikih in zapostavljeni vlogi ljudskega plesa v primerjavi z ljudsko pesmijo je priložnosti in gradiv za učiteljevo samostojno delo veliko, ne glede na to, kako dobro je učiteljevo znanje ljudskega plesa. Pomembno je le, da se kot učitelji zavedamo pomembnosti prenašanja celotnega ljudskega izročila na mlajše generacije. Po svojih najboljših močeh ter s svojim navdušenjem nad ljudskim izročilom lahko učencem damo ustrezno usmeritev za njihovo osebno delo in spoznavanje ljudske dediščine v poznejših letih.
93
10 LITERATURA IN VIRI
1. Andabaka, L., Bejtullahu, A., Berak, Đ., Kovačič, M., Lotrič, B., Škrjanc, R. in Šulc, K. (2005). Glasbeno popotovanje. Ljubljana: DZS.
2. Breznik, I. (2004). Učitelji glasbene vzgoje o ljudski glasbi v tretjem triletju osnovne šole v Sloveniji. Glasba v šoli : revija za glasbeni pouk v osnovnih in srednjih šolah, za glasbene šole in zborovstvo, 9 (2/3). 39 – 43.
3. Črčinovič-Rozman, J. (2004). Prisotnost ljudskih pesmi med bodočimi učiteljicami razrednega pouka. Glasba v šoli : revija za glasbeni pouk v osnovnih in srednjih šolah, za glasbene šole in zborovodstvo, 9 (2/3). 25 – 31.
4. Dodiplomski študij I. stopnje -.bolonjski (b.d.) Pridobljeno 31. 1. 2013 iz http://www.ag.uni-lj.si/index.php?page_id=1837
5. Fuchs, B. (2004): Ljudski plesi v osnovni šoli: priročnik za učitelje, mentorje in vaditelje. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
6. Gaberščik, A. (2004). Kako približati ljudsko glasbo učencem v prvem triletju osnovne šole. Glasba v šoli : revija za glasbeni pouk v osnovnih in srednjih šolah, za glasbene šole in zborovodstvo, 9 (2/3). 32 – 38.
7. Glasbena pedagogika (b.d.). Pridobljeno 31. 1. 2013 iz http://www.pef.um.si/208/glasbena+pedagogika
8. Knific, B. (2010). Folkloriziranje plesnega izročila: prostorske, časovne in družbene razsežnosti ljudskih in folklornih plesov. Etnolog, 20 (71). 115 – 134.
9. Knific, B. in Knific, M. (2007). Otroke in plesno izročilo. Etnolog, 17 (68). 43 – 60.
10.Kramolc, L., Kumer, Z., Tomc, M. (1969). Slovenska pesmarica: tretji del. Celje:
Mohorjeva družba.
11. Kumer, Z. (2001). Je ohcet vesela: ljudske svatbene pesmi na Slovenskem.
Ljubljana: Kres.
12. Kus, P. (2004). Ljudska glasba otroka prevzame: Intervju z Marinom Kranjcem.
Glasba v šoli : revija za glasbeni pouk v osnovnih in srednjih šolah, za glasbene šole in zborovodstvo, 9 (2/3). 80 – 85.
13. Kustec, N. (2010): Čudoviti svet glasbe 4. Učbenik za pouk glasbe: učbenik za glasbeno vzgojo v četrtem razredu devetletne osnovne šole. Ljubljana: DZS.
94
14. Ljudska glasbila (b.d.) Pridobljen 6. 2. 2013 iz http://www.etno-muzej.si/sl/ljudska-glasbila
15. Nahachevsky, A. (2001). Once again: On the concept of »second existence folk dance«. Year book for traditional music, 33. 17 – 28. Pridobljen 10. 2. 2013 iz http://www.jstor.org/stable/1519627
16. Oblak, B. (2004): Glasbena slikanica 1: Učbenik za prvi razred devetletne osnovne šole. Priročnik za učitelje.. Ljubljana: DZS.
17. Oblak, B. (2003): Glasbena slikanica 2: učbenik za drugi razred devetletne osnovne šole. Priročnik za učitelje. Ljubljana: DZS.
18. Oblak, B. (2003): Glasbena slikanica 3. Priročnik za učitelje. Ljubljana: DZS.
19. Oblak, B. (2002): Moja glasba 4: za pouk glasbene vzgoje v 3. razredu osemletne in 4. razredu devetletne osnovne šole. Priročnik za učitelje. Domžale: Založba Izolit.
20. Oblak, B. (2003): Moja glasba 5. Priročnik k delovnemu zvezku Moja glasba 5, za pouk glasbene vzgoje v 5. razredu devetletne in 4. razredu osemletne osnovne šole.
Domžale: Izolit.
21. Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo (b.d.) Pridobljeno 31. 1. 2013 iz http://etnologija.etnoinfolab.org/sl/
22. Oddelek za muzikologijo (b.d.) Pridobljeno 31. 1. 2013 iz http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/muzikologija/o_nas.htm
23. Otrin, I. (2006). La la bum: plesna abeceda za začetnike. Ljubljana: Javni sklad za kulturne dejavnosti.
24. Pesek, A. (2001): Glasba 1: zapojmo, zaigrajmo in zaplešimo. Priročnik za učitelje prvega razreda 9-letne osnovne šole.. Ljubljana: Mladinska knjiga.
25. Pesek, A. (2000): Glasba 2: z igro v glasbeni svet. Priročnik za učitelje drugega razreda 9-letne osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga.
26. Pesek, A. (2003): Glasba 3: Zvočni živžav. Priročnik za učitelje tretjega razreda 9-letne osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga.
27. Pesek, A. (2002): Glasba 4. Priročnik. Ljubljana: Mladinska knjiga.
28. Pesek, A. (2009): Glasba 5. Ljubljana: Mladinska knjiga.
29.Pesek, A. (2004): Odnos učencev zadnjih razredov osnovnih šol do izvirnega in
»predelanega« slovenskega glasbenega izročila. Glasba v šoli : revija za glasbeni pouk v osnovnih in srednjih šolah, za glasbene šole in zborovstvo, 9 (2/3). 14 – 24.
95
30. Ramovš, M. (1999). Ljudske plesne pesmi na Slovenskem. V Traditiones: zbornik Inštituta za slovensko narodopisje in Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU (str. 167 – 176). Ljubljana: ZRC SAZU.
31.Ramovš, M. (1995): Polka je ukazana: plesno izročilo na Slovenskem. Bela Krajina in Kostel. Ljubljana: Založba KRES.
32. Ramovš, M. (1992): Polka je ukazana: plesno izročilo na Slovenskem. Gorenjska, Dolenjska, Notranjska. Ljubljana: Založba KRES.
33. Ravnikar, B. (1980). Kinetografija. Ljubljana: Zveza kulturnih organizacij Slovenije
34. Ravnikar, B. (2004). Kinetografija, ples in gib. Kranj: Zveza ljudskih tradicijskih skupin Slovenije
35. Razredni pouk (b.d.). Pridobljeno 31. 1. 2013 iz http://www.pef.uni-lj.si/index.php?id=169
36. Stefanija, L. in Verbuč, D. (2003): Tra-ra-ra, vsak naj glasbo spozna. Priročnik za učitelje. Ljubljana: DZS.
37. Stres, M. (2010). Usposobljenost učiteljev razrednega pouka za poučevanje ljudskega plesa pri glasbeni vzgoji. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
38. Študij na fakulteti za šport (b.d.) Pridobljeno 31. 1. 2013 iz http://www.fsp.uni-lj.si/studij/
39.Verbuč, D. (2004). Otroška ljudska ustvarjalnost, kako se lotiti raziskovanja le-te, kakšne so njene značilnosti … Intervju s slovenskim etnomuzikologom mag.
Igorjem Cvetkom. Glasba v šoli : revija za glasbeni pouk v osnovnih in srednjih šolah, za glasbene šole in zborovodstvo, 9 (2/3). 70 – 73.
40. Zakon o osnovni šoli. Uradni list RS, št. 12/1996, 33/1997, 54/2000 Odl. US: U-I-72/96, 59/2001, 71/2004, 23/2005-UPB1, 53/2005, 70/2005-UPB2, 60/2006 (63/2006 popr.), 81/2006-UPB3, 102/2007, 107/2010, 87/2011 in 40/2012-ZUJF
96