Patent je pravica intelektualne lastnine, ki je ozemeljsko in časovno omejena. Prijavitelj v patentni prijavi zaprosi za pravno varstvo zaradi razkritja izuma javnosti, pri tem pa mora izum izpolnjevati naslednje pogoje: biti mora nov (nikjer na svetu ni dokazila, da tak izum že obstaja), biti mora inventiven (ne izhaja iz že poznanega stanja tehnike), biti mora industrijsko uporaben. Patentna prijava je tehnično zahteven dokument, ki mora vsebovati točno predpisane sestavine: zahteva za podelitev patenta, opis izuma, enega ali več patentnih zahtevkov, kratka vsebina izuma ter skice izuma (če so potrebne).16
Število patentnih prijav služi kot eden od kazalnikov o invencijski kapaciteti držav. Patenti odražajo tehnološki output oz. različne vidike inovacijskega procesa (sodelovanje na področju raziskovalno-razvojne dejavnosti, razpršitev različnih (naprednih) tehnologij med industrijskimi dejavnostmi, pa tudi državami), pa tudi konkurenčnosti (patentna zaščita kot poslovna strategija podjetja17). Stopnja patentibilnosti se močno razlikuje med različnimi tehnološkimi področji in je odvisna tudi od strukture gospodarstva. Države, v katerih prevladujejo visoko razvite tehnološke dejavnosti, imajo višjo stopnjo patentibilnosti, ki je merjena kot število patentnih prijav.
Na drugi strani pa tudi struktura podjetij po velikosti vpliva na nagnjenost k patentiranju – mlada in mala ter srednje velika podjetja, ki nimajo koristi velikega obsega, precej težje pokrivajo stroške, povezane s patentno zaščito.
Prijavitelj lahko odda patentno prijavo na različnih patentnih uradih, v odvisnosti od tega ali želi pridobiti patent v večjem številu držav ali ne. Običajno prijavitelj odda vlogo na nacionalnem patentnem uradu, v primeru, da želi patentno zaščito v večjem številu držav pa lahko te vloge odda v posameznih državah, ali pri regionalnih patentnih uradih (kot je Evropski patentni urad - EPO) ali pri Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino (WIPO).
Pri spremljanju podatkov o patentih je prišlo v letu 2007 do pomembnih sprememb, kar pomeni, da Eurostat uporablja spremenjeno metodologijo statistike patentov, ki je zelo podobna metodologiji OECD. Od tega leta dalje namreč Eurostat za pripravo podatkov o patentnih prijavah pri EPO (pa tudi o podeljenih patentih Ameriškega patentnega urada–USPTO) uporablja izključno svetovno patentno statistično bazo, »PATSTAT«, ki jo je razvil EPO leta 2005 na osnovi njihove zbirke ter poznavanja podatkov o patentih. Podatki o številu patentnih prijav pri EPO so tako objavljeni po letih vložitve prve prijave, kjer gre za leto oz.
datum, ki je najbližji nastanku izuma18. Osnovna vsebina patentnih podatkov na osnovi prve prijave je torej prikaz
16 Zakon o industrijski lastnini, UL RS št. 51/2006
17 V industriji polprevodnikov je lahko patentiran izum obdan z nadaljnjimi patentnimi prijavami na inkrementalne variacije izuma z namenom oteževanja vstopanja novih konkurentov v dejavnost (OECD Patent Statistics Manual, OECD, 2009).
inventivne sposobnosti držav, pri čemer so ti podatki tudi mednarodno primerljivi. Vključujejo vse direktne prijave pri EPO, med prijavami na osnovi mednarodne Pogodbe o sodelovanju na področju patentov19 pa zgolj tiste, ki so vstopile v regionalno fazo20. Podatki o številu patentnih prijav pri EPO po letih vložitve prve prijave temeljijo na nacionalni pripadnosti prijavitelja oz. izumitelja.
Pred letom 2007 je Eurostat objavljal podatke o številu patentnih prijav vloženih pri EPO v tekočem letu. Ti podatki so še vedno na voljo v letnih poročilih patentnih uradov (npr. Urada RS za intelektualno lastnino, EPO), pri čemer pa sploh ni nujno, da so to prve prijave. Namen letnih poročil je predvsem izpolnjevanje administrativnih nalog, povezanih z načrtovanjem proračuna21.
Druga sprememba se nanaša na razpoložljivost podatkov, ki so po novem na voljo z daljšim časovnim zamikom, pri čemer so podatki za zadnje leto (2005) ocenjeni. V zvezi s podatki o patentnih prijavah je prisotna kritika, da gre za zastarele podatke, za kar obstajajo tehtni razlogi. Ti podatki so vedno pogojeni s pravnimi procedurami, ki se v primeru prijave pri EPO odvijajo nekaj let. Navadno je
18 Prva prijava je prioritetna patentna prijava v svetovnem merilu, vložena pri kateremkoli patentnem uradu zaradi pravne zaščite izuma. Po tem datumu začne patentni urad »poizvedovati in preizkušati« vloženo patentno prijavo z namenom, da preveri ali izum izpolnjuje obvezne kriterije ter bo v končni fazi patent podeljen oziroma zavrnjen (Guellec, van Pottelsberghe de la Potterie, 2007, str. 5).
19 Patent Cooperation Treaty–PCT.
20 Pravna procedura med obema patentnima sistemoma se bistveno razlikuje (več v Guellec, van Pottelsberghe de la Potterie, 2007 in PCT Distance Learning Course – Introduction to the Patent Cooperation Treaty, 2009).
21 Annual Report 2007. (2008). Munich: EPO.
Slika 39: Razmerje med številom prvih patentnih prijav pri EPO* in izdatki poslovnega sektorja za RRD, 2004
DE FI
AT
BE FR
EU-27 UK
IE SI
HU ES CZ CY, EE, PT, LV, LT, SK, PL, BG,
RO
0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200 220 240 260 280
0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5
Prve patentne prijave/ mio preb
Izdatki poslovnega sektorja za RRD, v % BDP Vir: Eurostat, preračuni UMAR.
Tabela 10: Patentne prijave pri EPO po letih vložitve prve prijave, na milijon prebivalcev
2000 2001 2002 2003 2004 Rast (2000–
2004), v % 20051
EU-27 106,1 104,7 103,3 105,1 110,5 1,0 105,7
Avstrija 147,0 148,5 156,7 161,8 173,0 4,1 183,1
Belgija 126,1 115,9 122,7 124,2 141,2 2,9 129,1
Bolgarija 0,9 2,0 1,9 2,7 2,4 27,6 1,4
Ciper 10,4 22,6 7,9 9,4 8,2 -5,8 17,0
Češka 6,5 7,0 8,6 11,3 10,9 13,8 7,3
Danska 175,9 166,9 171,0 186,1 185,4 1,3 174,6
Estonija 4,1 7,1 4,2 7,9 6,4 12,1 5,6
Finska 270,1 263,5 238,9 240,5 261,9 -0,8 267,6
Francija 119,9 118,7 118,5 125,9 132,4 2,5 119,2
Grčija 5,0 6,5 6,7 7,9 5,9 4,3 6,5
Irska 57,7 63,5 55,7 55,4 64,2 2,7 64,1
Italija 70,0 69,4 72,7 74,9 78,6 2,9 76,1
Latvija 3,1 2,0 2,7 3,6 4,2 8,3 5,7
Litva 1,3 0,9 0,8 3,8 4,0 31,4 1,3
Luksemburg 182,7 169,7 135,9 197,4 248,8 8,0 194,9
Madžarska 11,8 9,5 11,8 12,4 15,1 6,3 7,8
Malta 11,8 13,9 10,1 13,4 11,3 -1,3 21,6
Nizozemska 215,9 240,5 211,1 210,5 220,5 0,5 173,3
Nemčija 268,2 264,2 259,7 261,7 274,1 0,5 275,0
Poljska 1,1 1,5 2,1 2,9 3,1 28,7 3,0
Portugalska 4,1 3,9 3,6 5,9 5,4 6,7 7,4
Romunija 0,3 0,5 0,5 0,8 1,0 36,3 0,7
Slovaška 2,1 2,3 4,3 5,7 3,6 15,0 5,8
Slovenija 25,5 24,1 37,7 38,2 55,0 21,2 32,2
Španija 19,8 21,3 22,6 22,2 28,2 9,3 29,3
Švedska 256,5 234,4 221,9 217,9 242,7 -1,4 184,8
Združeno Kraljestvo 100,8 93,7 91,5 89,9 89,1 -3,1 91,4
Vir: Science and technology: Patent statistics – Eurostat, 2009.
Opombe: 1 gre za ocenjene podatke o številu direktnih prijav na EPO.
patentna prijava objavljena, njena vsebina torej postane javna, v 18 mesecih od dneva, ko je bila oddana prva prijava pri EPO (to so direktne prijave). Metodologija kratkoročnega napovedovanja patentne statistike je zgrajena na predpostavki, da je preko razmerja med direktnimi prijavami pri EPO in PCT prijavami v regionalni fazi v obdobju 2001-2004 mogoče oceniti število direktnih prijav pri EPO v letu 2005. Ocenjeni podatki so zgolj informativni, končni podatki pa so običajno popravljeni navzgor. Poleg tega ob vsakokratnem črpanju (neobdelanih) podatkov iz EPO baze prihaja do revizije podatkov za nazaj. Na UMAR zato komentiramo končne podatke o vloženih patentnih prijavah pri EPO, kar je tudi skladno z najnovejšimi OECD-jevimi študijami o kratkoročnem ocenjevanju patentne statistike22, ki
22 Dernis, H. (2007). Nowcasting Patent Indicators. STI Working Paper 2007/3. Paris: OECD.
izpostavljajo težave pri ocenjevanju tako ravni kot tudi rasti števila patentnih prijav zlasti pri državah z manjšo stopnjo patentibilnosti.
Število slovenskih patentnih prijav na Evropskem patentnem uradu se povečuje iz leta v leto. Slovenija je leta 2004 vložila 55 prvih patentnih prijav pri EPO na milijon prebivalcev, kar je pomenilo 13. mesto med državami EU-27. Isto mesto je zasedla tudi leta 2005 na osnovi ocenjenih podatkov, vendar s precej manjšim številom patentnih prijav (gl.
tabelo). Uvrstila se je pred vse nove države članice, pa tudi pred nekatere stare članice (Španija, Portugalska in Grčija), ki pa za izdatke za raziskovalno-razvojno dejavnost namenijo občutno manjši delež BDP kot Slovenija (2004:
1,4 %). V obdobju 2000-2004 je Slovenija hitro povečevala
število prvih patentnih prijav pri EPO, kar je tudi prispevalo k zmanjševanju slovenskega zaostanka za evropskim povprečjem. Študije OECD so pokazale, da obstaja močna pozitivna korelacija med številom (triadnih)23 patentov in izdatki poslovnega sektorja za naložbe v RRD.24
23 Gre za družino patentov, ki je sestavljena iz patentnih prijav, vloženih pri EPO in Japonskem patentnem uradu (JPO) ter podeljenih patentov s strani USPTO (OECD Patent Statistics Manual, OECD, 2009).
24 Compendium of patent statistics, 2008.