februa r 200 9 , št .
Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: mag. Jure Brložnik Prispevke so pripravili:
Matej Adamič (Mednarodno okolje); mag. Barbara Ferk, Matevž Hribernik, Katarina Ivas, Janez Kušar, mag. Jože Markič, Tina Nenadič, Jure Povšnar (Gospodarska gibanja v Sloveniji); Saša Kovačič, Tomaž Kraigher, mag. Ana T. Selan (Trg dela); Slavica Jurančič, dr. Ivo Lavrač, Miha Trošt (Cene); mag. Jože Markič (Plačilna bilanca); Marjan Hafner (Finančni trgi); Barbara Knapič Navarrete, Jasna Kondža (Javne finance); mag. Ana Vidrih (Patentne prijave na Evropskem patentnem uradu)
Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Mateja Peternelj, mag. Boštjan Vasle
Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop
Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: Tiskarna Solos
Naklada: 400 izvodov
Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira.
Tekoča gospodarska gibanja ...5
Mednarodno okolje ... 7
Gospodarska gibanja v Sloveniji ...8
Trg dela ...13
Cene ... 16
Plačilna bilanca ... 20
Finančni trgi ...22
Javne finance ...24
Izbrane teme ...29
Patentne prijave pri Evropskem patentnem uradu ...31
Statistična priloga ...35
Okvirji Okvir 1: Drugi sveženj ukrepov za blažitev posledic finančne in gosporarske krize ... 13
Okvir 2: Dogovor o ukrepih na področju plač v javnem sektorju za obdobje 2009-2010 ... 16
Okvir 3: Indeks cen življenjskih potrebščin brez davčnih vplivov ... 18
Okvir 4: Gibanja na nepremičninskem trgu ... 18
Okvir 5: Predlog rebalansa proračuna za leto 2009... 27
Aktualno
BDP v evrskem območju se je v zadnjem četrtletju 2008 znižal tretjič zapored, prvič odkar so razpoložljivi podatki (leto 1996) tudi na medletni ravni. Krčenje v evrskem območju se je v primerjavi s predhodnima dvema
četrtletjema še stopnjevalo (-1,5 %), BDP pa je bil nižji kot v tretjem četrtletju v vseh naših najpomembnejših trgovinskih partnericah v EU. Stopnja brezposelnosti se je od septembra povišala za 1,3 o. t. in januarja znašala 8,7 %. Ob vse hitrejšem zniževanju gospodarske aktivnosti je FED februarja znižal svojo napoved gospodarske rasti za ZDA: BDP naj bi se letos znižal za 0,5 % do 1,3 %, prihodnje leto pa naj bi se kriza končala in bi bila gospodarska rast ponovno pozitivna (med 2,5 % in 3,3 %).
Skromna kreditna aktivnost bank se je po novembrski občutni umiritvi nadaljevala tudi decembra.
Decembrska medletna rast obsega kreditov je bila po enajstih mesecih padanja najnižja v dveh letih in pol (18,1 %).
Novembra in decembra so banke domačim nebančnim sektorjem neto odobrile kredite le v višini 76,7 mio EUR, v letu 2008 pa za dobro četrtino manj kot leta 2007. Ob zaostrenih razmerah na mednarodnih medbančnih trgih so banke v zadnjih dveh mesecih leta neto odplačale v tujini najete kratkoročne kredite, v višini 680,3 mio EUR, obseg zadolževanja na tujem pa je bil v letu 2008 za skoraj dve tretjini nižji kot predlani. Pomen vlog prebivalstva pri zagotavljanju likvidnosti bank se je povečal. Januarja se je kreditna aktivnost bank glede na zadnja dva meseca leta 2008 okrepila, kljub temu pa so neto tokovi z 272,8 mio EUR dosegli le slabih 40 % vrednosti iz januarja 2008.
Opazno nižje rasti izvoza blaga, obsega industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnostih, vrednosti opravljenih del v gradbeništvu in realnega prihodka v trgovini na drobno novembra in decembra kažejo na znatno upočasnitev gospodarske aktivnosti v zadnjem četrtletju 2008. Ob zmanjšanju povpraševanja v EU in
izven EU se je izvoz blaga v zadnjem četrtletju medletno znižal za 9,4 % (nominalno), obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti kar za 11,0 % (realno), proizvodnja pa se je skrčila v vseh panogah predelovalnih dejavnosti. V zadnjem četrtletju se je precej umirila tudi medletna rast vrednosti opravljenih del v gradbeništvu (1,9 %) in realnega prihodka v trgovini na drobno (2,3 %). Februarsko nadaljevanje padanja vrednosti kazalnika gospodarske klime, ki je bilo sicer manjše kot v preteklih mesecih, nakazuje nadaljevanje nizke gospodarske aktivnosti tudi v prvih mesecih tega leta.
Razmere na trgu dela so se v zadnjem četrtletju 2008 postopoma slabšale, januarja pa je število brezposelnih že preseglo število iz januarja 2008. Število delovno aktivnih se je decembra zmanjšalo bolj, kot
je sezonsko običajno. Decembra in januarja se je med brezposelne zaradi izgube dela prijavilo skupaj 17.000 oseb.
Stopnja registrirane brezposelnosti se je v zadnjih treh mesecih leta 2008 povišala za 0,7 o. t., na 7,0 %, medletna rast delovno aktivnih pa znižala za 1,2 o. t., na 1,8 %. Število delovno aktivnih se je v tem obdobju najbolj zmanjšalo v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. Umirjanje na trgu dela je deloma zajela tudi anketa o delovni sili, saj se je stopnja anketne brezposelnosti povečala za 0,2 o. t., na 4,3 %. V primerjavi s prejšnjim četrtletjem se je zmanjšalo tudi število delovno aktivnih (2,2 %), v povprečju leta pa je bilo še vedno za 1,1 % višje kot leta 2007.
Rast bruto plač se je v zadnjem četrtletju zaradi umirjanja v zasebnem sektorju zelo upočasnila. Bruto
plača na zaposlenega se je v zadnjem četrtletju medletno zvišala za 7,1 % (nominalno). V zasebnem sektorju se je, predvsem zaradi manjšega števila izrednih izplačil ob koncu leta, ki so bila tudi nižja kot predlani, medletna rast plač glede na tretje četrtletje skoraj prepolovila, v javnem sektorju pa se je zaradi procesa odprave plačnih nesorazmerij krepitev medletne rasti plač iz tretjega četrtletja še nadaljevala. Nominalna rast skupne bruto plače v letu 2008 (8,3 %) je bila precej višja kot leto prej (5,9 %), ob lanski višji inflaciji pa sta bili realni stopnji rasti bolj izenačeni (2,5 % lani oz. 2,2 % v letu 2007).
Po sedmih mesecih se je februarja umirjanje medletne inflacije začasno prekinilo. Potem ko je inflacija na
mesečni ravni pet mesecev zapored padala, je februarja zaradi dviga trošarin na tekoča goriva znašala 0,5 %, medletno pa 2,1 %. Prekinitev umirjanja medletne inflacije je po naši oceni le začasna, saj so dejavniki, ki vplivajo na nižjo rast cen (nižje cene nafte in ostalih surovin ter zniževanje gospodarske aktivnosti), še vedno prisotni. Podobno kot v Sloveniji se je medletna inflacija februarja povišala tudi na ravni celotnega evrskega območja (1,2 %).
Kljub upočasnjeni rasti v drugem polletju se je primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance lani povišal na 2.179,6 mio EUR. Primanjkljaj se je lani povišal za 724,6 mio EUR in znašal 5,8 % ocenjenega BDP. Že tretje
leto zapored je k njegovemu povišanju največ prispeval višji blagovni primanjkljaj, večji je bil tudi primanjkljaj v
bilanci faktorskih dohodkov, po drugi strani se je lani močno povečal presežek v storitveni bilanci, manjši pa
je bil primanjkljaj v bilanci tekočih transferov. Finančne transakcije s tujino so se lani precej povečale in dosegle
2.343,1 mio EUR neto pritoka kapitala, kar je predvsem posledica neto priliva iz naslova naložb v vrednostne papirje in neposrednih naložb, neto priliv iz ostalih naložb pa se je znižal. Bruto zunanji dolg se je lani povečal za 12,2 % in znašal 39 mrd EUR (104,3 % ocenjenega BDP), neto zunanji dolg pa se je povišal za dobro tretjino na 9,4 mrd EUR (25,2 % ocenjenega BDP).
Po predhodnih podatkih je državni proračun leto 2008 zaključil z rahlim presežkom, po predlaganem rebalansu pa bo se bo saldo javnih financ letos precej poslabšal. Po predhodnih podatkih je državni proračun
lansko leto zaključil s presežkom v višini 68 mio EUR, majhen presežek je imela tudi zdravstvena blagajna
(7 mio EUR), pokojninska blagajna pa je ob transferju iz državnega proračuna (1.660,0 mio EUR) leto zaključila z
izravnano bilanco. Po razpoložljivih podatkih o vplačilih davkov in prispevkov za socialno varnost se je umirjanje
rasti javnofinančnih prihodkov nadaljevalo tudi januarja, ko je medletna rast znašala le 0,3 %. Najbolj so se znižali
prihodki iz davka na dodano vrednost, ki so bili že tretji mesec zapored nižji kot v enakem mesecu predhodnega leta,
kar kaže na zmanjšanje gospodarske aktivnosti. Po predlaganem rebalansu za leto 2009 bo primanjkljaj državnega
proračuna po metodologiji denarnega toka (GFS 1986) letos znašal 1,1 mrd EUR oz. 2,9 % napovedanega BDP, kar
ob pričakovanem močnem umirjanju gospodarske rasti pomeni proticiklični odziv fiskalne politike.
tek oč a gosp odarsk
Mednarodno okolje
V zadnjem četrtletju leta 2008 se je gospodarska aktivnost v naših najpomembnejših trgovinskih partnericah občutno znižala. Decembra se je v evrskem območju nadaljevalo občutno zniževanje obsega industrijske proizvodnje in vrednosti opravljenih gradbenih del, saj sta se na medletni ravni znižala za 12,0 % oz. 10,1 %. Po prvih ocenah Eurostata se je BDP v zadnjem četrtletju leta 2008 glede na predhodno četrtletje v evrskem območju znižal za 1,5 %, kar je bilo tretje medčetrtletno krčenje BDP zapored. Na medletni ravni se je BDP znižal za 1,2 %, kar je prvo znižanje, odkar so razpoložljivi podatki (leto 1996).
Rast BDP se je v zadnjem četrtletju leta 2008 znižala oz. bila negativna tudi v vseh naših najpomembnejših trgovinskih partnericah. Ob poslabševanju gospodarske aktivnosti se stopnja brezposelnosti v evrskem območju Slika 1: Gospodarska rast v štirih glavnih trgovinskih partnericah
še naprej zvišuje in je januarja znašala 8,7 % (1,2 o. t. višja kot januarja 2008). Še naprej se znižuje inflacija, ki je februarja po prvi oceni Eurostata znašala 1,2 %. Februarja se je vrednost kazalnika gospodarske klime v evrskem območju ponovno znižala, a precej manj kot januarja.
Ob vse hitrejšem zniževanju gospodarske aktivnosti je FED februarja objavil nove napovedi gospodarske rasti za ZDA. Padec BDP naj bi v letu 2009 znašal med -1,3 % in -0,5 % (novembrska napoved med -0,2 % in 1,1 %). Glavni razlog za nižje napovedi za letošnje leto je predvsem pričakovano znižanje zasebne potrošnje, kar je posledica poslabšanja razmer na trgu dela in zaostrenih kreditnih pogojev, ki bodo vplivali tudi na nižje poslovne investicije.
Za leto 2010 predvidevajo nekoliko višjo rast, med 2,5 % in 3,3 % (novembra med 2,3 % in 3,2 %), predvsem zaradi pričakovanj, da bodo paketi državnih pomoči in ukrepi FED spodbudili delovanje finančnih trgov. S 5,8 % v letu 2008 naj bi se letos tudi občutno povečala stopnja brezposelnosti, ki naj bi znašala med 8,5 % in 8,8 %, prihodnje leto pa naj bi se pričela zniževati. Po drugi strani naj bi inflacija letos in v prihodnjih dveh letih ostala na razmeroma nizki ravni.
Ključni obrestni meri ECB in FED sta februarja ostali nespremenjeni. Ključna obrestna mera ECB je ostala na januarski ravni 2,0 %, obrestna mera FED pa na decembrski ravni intervala med 0,0 % in 0,25 %. Obrestne mere na medbančnih trgih pa se še naprej znižujejo. Vrednost 3-mesečnega EURIBOR-ja je februarja v povprečju znašala 1,94 %, kar je 0,5 o. t. manj kot januarja.
Cene nafte so februarja ostale stabilne in se podobno kot januarja gibale nekoliko nad 40 USD/sod. Februarja je povprečna cena nafte Brent znašala 43,3 USD za sod, kar je 0,3 % več kot januarja, na medletni ravni pa je bila povprečna cena februarja nižja za 53,9 %.
Februarja se je vrednost tečaja evra v primerjavi z glavnimi svetovnimi valutami znižala. Nadaljeval se je padec
-3 -2 -1 0 1 2 3 4 5
Q1 06 Q2 Q3 Q4 Q1 07 Q2 Q3 Q4 Q1 08 Q2 Q3 Q4
Medletna realna rast BDP, v %
Vir: Eurostat.
DE AT
IT FR
Tabela 1: Predpostavke UMAR in napovedi mednarodnih institucij za gospodarsko rast
2008 2009 2010
CONS
feb 09 UMAR dec 08
Alterna- tivni scenarij
UMAR dec 08
CONS jan 09 EK
jan 09 IMF
jan 09 CONS
feb 09 UMAR dec 08
Alterna- tivni scenarij
UMAR dec 08
CONS jan 09 EK
jan 09 IMF jan 09 CONS
feb 09
EU 1,0 -0,2 -1,2 -1,3 -1,8 -1,8 -1,8 1,1 0,1 np 0,5 0,5 0,7
EMU 0,8 -0,5 -1,5 -1,4 -1,9 -2,0 -2,0 0,9 -0,1 0,8 0,4 0,2 0,7
DE 1,3 -0,6 -1,6 -2,0 -2,3 -2,5 -2,5 1,0 0,0 0,8 0,7 0,1 0,8
IT -0,7 -0,6 -1,6 -1,6 -2,0 -2,1 -2,3 0,6 -0,4 0,5 0,3 -0,1 0,3
AT 1,6 0,5 -0,5 -0,6 -1,2 np -1,2 1,2 0,2 0,9 0,6 np 0,4
FR 0,7 -0,5 -1,5 -1,0 -1,8 -1,9 -1,4 1,0 0,0 0,9 0,4 0,7 0,8
UK 0,7 -1,3 -2,3 -2,2 -2,8 -2,8 -2,6 0,8 -0,2 0,6 0,2 0,2 0,6
US 1,3 -0,7 -1,7 -1,8 -1,6 -1,6 -2,1 1,3 0,3 2,3 1,7 1,6 2,0
Vir: UMAR Ažurirana jesenska napoved (december 2008), Consensus Forecasts (januar 2009), European Commission Interim Forecast (januar 2009), IMF World Economic Outlook (januar 2009), Consensus Forecasts (februar 2009).
Slika 2: Gospodarska rast v glavnih trgovinskih partnericah izven evrskega območja
vrednosti evra do ameriškega dolarja, ki se je glede na januar znižal za 3,4 % (povprečni tečaj 1,2785 USD za 1 EUR), do japonskega jena (povprečni tečaj 118,30 JPY za 1 EUR) in do švicarskega franka (povprečni tečaj 1,4904 CHF za 1 EUR). Po treh mesecih je evro izgubil vrednost tudi v primerjavi z angleškim funtom (povprečni tečaj 0,8869 GBP za 1 EUR). Po zaostritvi finančne in gospodarske krize lani jeseni so se vrednosti valut nekaterih pomembnejših trgovinskih partneric izrazito znižale.
Slika 3: Gibanje vrednosti izbranih valut do USD
Gospodarska gibanja v Sloveniji
Zaradi občutnega znižanja izvoza blaga novembra in decembra je bil padec izvoza blaga v zadnjem četrtletju lani (-9,4 %1) najvišji po letu 1996, odkar so razpoložljivi podatki.
Nominalna rast blagovnega izvoza se postopoma upočasnjuje že od zadnjega četrtletja leta 2007, kar sovpada z umiritvijo gospodarske rasti v glavnih trgovinskih partnericah in posledično manjšim uvoznim povpraševanjem. Slednje se je v drugem polletju 2008 še intenziviralo, tako da se je blagovni izvoz po nizki rasti v tretjem četrtletju (3,3 %) v zadnjem znižal skoraj za desetino, kar je predvsem posledica precejšnjega znižanja novembra (-14,1 %) in decembra (-15,3 %).
Ker od skupnega blagovnega izvoza približno 70 % predstavlja izvoz v države EU, je dinamika slovenskega blagovnega izvoza odločilno povezana z gospodarsko aktivnostjo v državah EU. Izvoz blaga v države EU je medletno začel upadati že v tretjem četrtletju (-0,9 %), v zadnjem četrtletju pa se je znižal za 12,5 %. Ob dejstvu, da se gospodarska rast v trgovinskih partnericah izven EU ohlaja počasneje kot v EU, je bila rast našega izvoza blaga v te države v tretjem četrtletju še razmeroma visoka (12,7 %), v zadnjem četrtletju pa se je izvoz v to skupino držav znižal tudi na medletni ravni (-2,2 %). Po štirih letih visoke rasti (14,5 %) se je rast blagovnega izvoza v letu 2008 precej upočasnila (1,9 %).
Podobno dinamiko kot izvoz je imel tudi uvoz blaga, ki se je medletno v zadnjem četrtletju leta 2008 ravno tako znižal (-7,1 %). Podobno kot blagovni izvoz se tudi nominalna rast uvoza blaga postopoma upočasnjuje od zadnjega četrtletja leta 2007. Po še razmeroma visoki rasti v tretjem četrtletju 2008 (10,1 %) je novembra in decembra sledilo občutno znižanje (-13,3 %). Padec uvoza je povezan z Slika 4: Rast slovenskega blagovnega izvoza in gospodarska rast v EU
-3 -2 -1 0 1 2 3 4 5
-12 -8 -4 0 4 8 12 16 20
Q1 06 Q2 Q3 Q4 Q1 07 Q2 Q3 Q4 Q1 08 Q2 Q3 Q4 Medletna realna rast, v %
Medletna realna rast, v %
Vir: SURS, Eurostat. Opomba: *Ocena za izvoz blaga v Q4 UMAR.
Blagovni izvoz (leva os)*
BDP v EU (desna os)
1 Po zunanjetrgovinski statistiki.
-2 0 2 4 6 8 10
Q1 06 Q2 Q3 Q4 Q1 07 Q2 Q3 Q4 Q1 08 Q2 Q3 Q4
Medletna realna rast BDP, v %
Vir: Eurostat.
CZ PL HU HR RU
70 80 90 100 110 120 130 140 150 160 170 180
jan. 04 jan. 05 jan. 06 jan. 07 jan. 08 jan. 09
Povprečna mesečna vrednost tečaja do USD (2004=100)
Vir: ECB, preračuni UMAR.
GBP CZK
HUF PLN
EUR HRK
RUB
umirjanjem domačega in tujega povpraševanja. V strukturi blaga po ekonomskem namenu se je po visoki rasti v prvih devetih mesecih leta (19,1 %) oktobra in novembra uvoz proizvodov za investicije v povprečju znižal (-8,3 %), kar je posledica skromne domače investicijske aktivnosti ob koncu leta 2008. Precej se je znižal tudi uvoz proizvodov za široko porabo (-8,1 %), ki predstavlja slabo tretjino vrednosti domače zasebne potrošnje, skladno s padcem proizvodne dejavnosti predelovalne industrije pa je bil v povprečju oktobra in novembra nižji tudi uvoz proizvodov za vmesno porabo (-1,9 %). Po štirih letih visoke rasti od vstopa Slovenije v EU do leta 2007 (15,2 %), se je rast uvoza lani upočasnila (6,7 %).
Novembra so se pogoji menjave blaga prvič po letu slabšanja nekoliko izboljšali2. Izvozne cene so se novembra medletno povečale za 1,5 % (oktobra za 2,0 %), rast uvoznih cen pa se je ob precejšnjem novembrskem padcu cen nafte in ostalih surovin občutno znižala že drugi mesec zapored in znašala 0,6 % (oktobra 2,9 %). Po še rahlem poslabšanju oktobra so se novembra pogoji menjave na medletni ravni izboljšali za 0,9 %. V enajstih mesecih leta 2008 je bila rast izvoznih cen nižja (indeks 101,8) od rasti uvoznih cen (indeks 105,0), pogoji menjave pa so se poslabšali za 3,0 % (v enakem obdobju leta 2007 za 0,5 %).
Rast izvoza storitev se je v zadnjem četrtletju ohranila na visoki ravni (13,9 %), decembra pa se je znižala. Po visoki nominalni rasti oktobra in novembra se je rast izvoza storitev decembra na medletni ravni znižala (-0,8 %).
K skupni rasti izvoza je v četrtem četrtletju leta 2008 največ prispeval izvoz potovanj, raznih profesionalnih, poslovnih in tehničnih storitev ter cestnega transporta.
Prispevek cestnega transporta se je v primerjavi s tretjim četrtletjem znižal, prispevka ostalih dveh skupin pa sta se precej okrepila. Rast izvoza storitev se je lani postopoma umirjala, v povprečju leta pa je ostala visoka (19,4 %).
Slika 5: Geografska porazdelitev blagovnega izvoza
-10 -5 0 5 10 15 20
Q1 06 Q2 Q3 Q4 Q1 07 Q2 Q3 Q4 Q1 08 Q2 Q3 Q4
Prispevek k medletni rasti, v o.t.
Vir: SURS, preračuni UMAR.
EU Nečlanice EU
Slika 6: Pogoji blagovne menjave
94 96 98 100 102 104 106 108
feb. 07 maj 07 avg. 07 nov. 07 feb. 08 maj 08 avg. 08 nov. 08 feb. 09
Medletni indeksi
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Pogoji menjave Izvozne cene Uvozne cene
Slika 7: Storitvena menjava
0 5 10 15 20 25 30
Q1 06 Q2 Q3 Q4 Q1 07 Q2 Q3 Q4 Q1 08 Q2 Q3 Q4
Medletna nominalna rast, v %
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Izvoz storitev Uvoz storitev
Rast uvoza storitev se je v zadnjem četrtletju še nadalje umirila (1,3 %). Po skromni novembrski medletni nominalni rasti (0,9 %) se je uvoz storitev decembra spet okrepil (7,6 %). Po visoki rasti v prvem polletju (18,1 %) se je ta precej upočasnil že v tretjem četrtletju (2,2 %) in še bolj v zadnjem. V zadnjem četrtletju leta 2008 sta k rasti uvoza storitev prispevala rast transporta in potovanj, medtem ko je bil prispevek skupine ostalih storitev negativen, predvsem zaradi znižanja uvoza gradbenih storitev, kar je posledica upočasnitve gradbene aktivnosti ob koncu leta 2008. Po visoki rasti v letu 2007 (20,1 %) se je rast uvoza storitev lani upočasnila (8,5 %).
Decembra je bil zabeležena izjemno nizka proizvodna aktivnost predelovalnih dejavnosti, v zadnjem četrtletju 2008 pa se je medletno znižala za dobro desetino.
2 Po zunanjetrgovinski statistiki.
Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji
v % 2007 XII 08/
XI 08 XII 08/
XII 07 I-XII 08/
I-XII 07
Izvoz1 16,9 -18,8 -12,1 5,2
-blago 16,3 -21,1 -15,0 2,4
-storitve 20,1 -9,9 -0,8 18,0
Uvoz1 18,3 -7,8 -9,7 7,1
-blago 18,1 -12,8 -12,6 6,9
-storitve 20,1 26,0 7,6 8,5
Industrijska proizvodnja 6,2 -4,02 -17,53 -1,5 -v predelovalnih dejavnostih 7,5 -4,72 -19,93 -1,7 Gradbeništvo - vrednost
opravljenih gradbenih del 18,2 -9,62 -4,13 15,1 Prihodek v trgovini na drobno 9,5 -1,12 -0,63 10,4 Gostinstvo - prihodek v
gostinstvu 0,3 -1,32 -8,43 -4,0
Viri: BS, SURS, preračuni UMAR. 1plačilnobilančna statistika, 2desezonirani podatki,
3delovnim dnem prilagojeni podatki.
Potem ko se je proizvodna aktivnost krepko znižala že novembra, se je decembra krčenje obsega proizvodnje še poglobilo. V primerjavi z novembrom je bil nižji za 4,7 % (desezonirano), v primerjavi z decembrom 2007 pa kar za 19,9 % (prilagojeno delovnim dnem). Predvsem zaradi zadnjih dveh mesecev leta 2008 je bila četrtletna rast najnižja od leta 1996, odkar imamo razpoložljive podatke, in sicer -11,0 % (medletno) in -10,3 % (medčetrletno desezonirano). Negativna četrtletna rast je bila tako zabeležena že drugo četrtletje zapored, posledično se je tudi na letni ravni obseg industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti skrčil glede na predhodno leto (za -1,7 %).
Slika 8: Industrijska proizvodnja predelovalnih dejavnosti
-12 -10 -8 -6 -4 -2 0 2 4 6 8 10
Q1 06 Q2 Q3 Q4 Q1 07 Q2 Q3 Q4 Q1 08 Q2 Q3 Q4
Rast, v %
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Medletna Desezonirana medčetrtletna
V zadnjem četrtletju se je obseg proizvodnje znižal v vseh panogah predelovalne industrije. Največje krčenje je bilo v zadnjem četrtletju v proizvodnji vozil in plovil, več kot 30-odstotno, za četrtino pa se je znižal obseg v tekstilni industriji. V tej se je tudi najbolj zmanjšalo število zaposlenih, kar za 1.902 glede na zadnje trimesečje leta 2007. V celotnih predelovalnih dejavnostih se je v istem obdobju število zaposlenih znižalo za 4.973, največ decembra. Po podatkih o poslovnih tendencah se je kazalnik pričakovanega zaposlovanja februarja nekoliko izboljšal, potem ko je dno dosegel decembra 2008. Podobno so bili tudi drugi kazalniki pričakovanj v predelovalnih dejavnostih, z izjemo pričakovanih cen, februarja nekoliko manj pesimistični, medtem ko so se kazalniki trenutnih stanj februarja še poslabšali in po večini ponovno dosegli najnižje ravni doslej.
Podobna dogajanja je bilo zaznati tudi v povprečju EU-27, vendar je bilo umirjanje proizvodne aktivnosti predelovalnih dejavnosti v zadnjem četrtletju v Sloveniji večje. Večina panog slovenske predelovalne industrije je lani beležila večje krčenje proizvodnje od primerljivih panog v EU-27, najbolj izrazito usnjarska industrija. Gibanja so bila v Sloveniji bolj ugodna v štirih panogah: najizraziteje v kemični industriji, ki v primeru Slovenije vključuje nekoliko večji delež farmacevtske industrije, ki je po naši oceni manj odvisna od cikličnih gibanj, in v proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov, ki je najbolj odvisna od gibanj v gradbeništvu, katerega aktivnost se v Sloveniji upočasnjuje počasneje kot v povprečju EU-27.
Gradbena aktivnost se je decembra znižala, v zadnjem četrtletju pa se je medletna rast precej umirila (1,9 %). Po desezoniranih podatkih je bila vrednost opravljenih del decembra 9,6 % nižja kot mesec pred tem, v primerjavi z decembrom 2007 pa nižja za 4,1 % (prilagojeno delovnim dnem). Po visoki rasti v začetku leta in umiritvi v drugem Slika 9: Industrijska proizvodnja predelovalnih dejavnosti po podpodročjih
-35 -30 -25 -20 -15 -10 -5 0 5 10 15
D DJ DG DL DK DE DA DH DM DN DI DD DB DC
Medletna rast, v %
Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: podpodročja razvrščena po velikosti (glej seznam kratic).
jan.-sep.2008/jan.-sep. 2007 okt.-dec. 2008/okt.-dec. 2007
Slika 10: Primerjava industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti v EU-27 v letu 2008
in tretjem četrtletju se je gradbena aktivnost v zadnjem četrtletju še nadalje umirila. Razlog, da je bila medletna rast v zadnjem četrtletju še pozitivna, pa je predvsem v relativno visoki aktivnosti oktobra. V zadnjem četrtletju se je rast umirila v vseh segmentih gradbeništva, in sicer v gradnji stanovanj3 na 33,0 %, v gradnji inženirskih objektov na 7,0 %, v nestanovanjski gradnji pa se je padec še poglobil (-14,0 %). V celem letu 2008 se je rast vrednosti opravljenih gradbenih del ohranila na podobni ravni kot v letu 2007 in je znašala 15,1 %.
3 Pri interpretaciji podatka o vrednosti del v stanovanjski gradnji je treba opozoriti, da v te podatke niso vključena manjša podjetja, ki po naših ocenah večji del svoje aktivnosti opravijo v gradnji stanovanjskih stavb.
Slika 11: Vrednost opravljenih gradbenih del
-20 -10 0 10 20 30 40 50 60 70
Q1 06 Q2 Q3 Q4 Q1 07 Q2 Q3 Q4 Q1 08 Q2 Q3 Q4
Medletna rast, v %
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Gradbeništvo - skupaj Gradbeni inženirski objekti Stavbe - skupaj
Zadnji podatki o pogodbah in izdanih gradbenih dovoljenjih nakazujejo nadaljevanje umirjanja gradbene aktivnosti.
Po podatkih gradbene statistike je bila vrednost zaloge pogodb konec leta 8,1 % nižja kot leto pred tem, vrednost novih pogodb pa je bila v zadnjem četrtletju lani medletno nižja za 8,9 %. Na umirjanje kažejo tudi začasni podatki o izdanih gradbenih dovoljenjih, saj je bila v zadnjem četrtletju skupna načrtovana površina vseh stavb 16,0 % nižja kot v enakem obdobju leto pred tem, kar je posledica občutnega upada pri nestanovanjskih stavbah (za 52,0 %), načrtovana površina stanovanjskih stavb pa se je povečala (za 19,0 %). Kljub izboljšanju v zadnjem četrtletju je bila v celem letu 2008 skupna površina stanovanjskih stavb za petino nižja kot leto pred tem, pri nestanovanjskih pa je bilo znižanje 25-odstotno, največje pri hotelskih stavbah (-67,0 %), znatno pa tudi pri stavbah za trgovino in druge storitvene dejavnosti (za 34,0 %).
Proizvodnja električne energije se je januarja medletno povečala predvsem zaradi večje proizvodnje hidroelektrarn, k znižanju porabe pa je največ prispevala nižja proizvodnja aluminija. Proizvodnja elektrike se je januarja medletno povečala za 4,8 %, pri čemer najbolj v hidroelektrarnah (33,5 %), medtem ko se je v termoelektrarnah in nuklearki le malo spremenila (za -2,0 % in +0,3 %). Poraba elektrike se je medletno znižala za 7,5 %, kar je precej manj kot decembra (-14,0 %). K znižanju porabe je skoraj dve tretjini prispeval manjši odjem v proizvodnji aluminija (-53,4 %), kjer so se zelo znižale svetovne cene, zmanjšala so se tudi naročila. Odjem elektrike prek distribucijske mreže se je januarja medletno znižal le za 1,4 % (decembra za 9,7 %). Povečana proizvodnja električne energije in znižana poraba sta pomenili skoraj 6-krat višji presežek oz. neto izvoz elektrike kot januarja lani, ki je s 174 GWh predstavljal 14,0 % proizvodnje.
Decembra je realni prihodek v trgovini na drobno4 padel, medletna rast v zadnjem četrtletju (2,3 %) pa je bila najnižja v letu 2008. Decembra se je prvič v letu realni prihodek znižal tudi medletno (-0,6 %, delovnim dnem prilagojeno).
Tretji mesec zapored se je na medletni ravni zmanjšal realni prihodek v trgovini z motornimi vozili (-16,9 %), saj je bilo število prvič registriranih osebnih vozil za 28,1 % manjše. Drugič v zadnjem četrtletju se je zmanjšal tudi realni prihodek v trgovini na drobno z neživili (-2,3 %), v trgovini na drobno z živili, pijačami in tobakom pa se je rast umirila drugi mesec zapored (0,6 %). V zadnjem četrtletju se je tako umirila rast v vseh segmentih, v trgovini na drobno z motornimi vozili pa se je realni prihodek celo zmanjšal. Kljub temu je bila letna rast v trgovini na drobno, zaradi visokih rasti v prvih devetih mesecih leta, višja kot v letu 2007 (10,4 %). Kazalnik zaupanja se je februarja po desezoniranih podatkih še znižal.
Realni prihodek v gostinstvu se je decembra znižal, v zadnjem četrtletju pa najbolj v letu 2008 (-5,8 %). Realni
4 Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrže- vanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi (50+52).
-9 -8 -7 -6 -5 -4 -3 -2 -1 0 1 2 3 4 5
PL CY LT SK AT* BG RO DK CZ DE IE BE FI NL EU-27 SI HU UK FR LU*
PT SE GR IT EE ES LV
Rast (delovnim dnem prilagojeno), v %
Vir: Eurostat. Opomba: * Rast v enajstih mesecih leta 2008.
Slika 12: Realni prihodek v trgovini na drobno
-5 0 5 10 15 20 25 30
Q1 06 Q2 Q3 Q4 Q1 07 Q2 Q3 Q4 Q1 08 Q2 Q3 Q4
Medletna rast v %
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Trgovina na drobno Trg. z živili in neživili Trg. z mot. vozili in vzdrževanje, trg. na drobno z mot. gorivi
prihodek se je na medletni ravni znižal že šesti mesec zapored, znova predvsem zaradi znižanja v nastanitvenih obratih (-18,8 %), kjer se je realni prihodek v zadnjem četrtletju znižal najmočneje v celem letu. V zadnjem četrtletju se je tudi število prenočitev turistov povečalo najmanj v celem letu (0,6 %), saj je bilo prenočitev tujih turistov manj (-4,8 %) kot v istem obdobju 2007, kljub 6,5-odstotni rasti decembra. V celem letu se je število prenočitev tujih turistov zmanjšalo za 0,5 %, medtem ko je bilo prenočitev domačih turistov 5,2 % več. Ob 1,8-odstotni rasti števila prenočitev (7,0 % leta 2007) se je realni prihodek v nastanitvenih obratih leta 2008 znižal za 6,6 % (1,2-odstotna rast leta 2007), medtem ko je bilo znižanje v celotni dejavnosti gostinstva 4,0-odstotno.
Trošenje gospodinjstev je konec leta začelo kazati vidnejše znake umirjanja. Na umirjanje potrošnje gospodinjstev Slika 13: Realni prihodek v gostinstvu
-16 -12 -8 -4 0 4 8 12
Q1 06 Q2 Q3 Q4 Q1 07 Q2 Q3 Q4 Q1 08 Q2 Q3 Q4
Medletna rast v %
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Gostinstvo Pijača Jedi Nastanitve
nakazuje realni prihodek v trgovini na drobno, ki se je decembra medletno znižal za 0,6 %, že prej pa kazalec zaupanja potrošnikov. Podobno pričakujemo tudi za začetek letošnjega leta, saj se je število registracij osebnih vozil fizičnih oseb januarja medletno zmanjšalo kar za tretjino (sicer po lanski januarski skoraj 25-odstotni rasti).
Vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov se je sicer februarja vidneje okrepila in dvignila od zgodovinsko najnižjih ravni, ki jih je dosegal v preteklih treh mesecih, vendar pa so v primerjavi z lanskim februarjem potrošniki še vedno veliko bolj pesimistični.
Kazalnik gospodarske klime se je februarja še za malenkost znižal, predvsem zaradi padca zaupanja v storitvenih dejavnostih. V storitvenih dejavnostih, kjer se je kazalnik razpoloženja začel zniževati kasneje kot v ostalih Slika 14: Kazalniki zasebne potrošnje
Slika 15: Poslovne tendence
-30 -15 0 15 30 45
-16 -8 0 8 16 24
Q1 06 Q2 Q3 Q4 Q1 07 Q2 Q3 Q4 Q1 08 Q2 Q3 Q4 Ravnotežje v o. t.
Medletna rast, %
Vir: SURS, MNZ-DUNZ. Opomba: * Podatki od marca 2006.
Masa neto plač (realno)
Prihodek v trgovini na drobno (realno)
Število prvič registriranih osebnih vozil fizičnih oseb * Kazalec zaupanja potrošnikov, orig.vrednost (desna os)
-50 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40
jan. 06 jan. 07 jan. 08 jan.09
Vrednost kazalnika, desezonirano
Vir: SURS.
Gospodarska klima Predelovalne dej.
Trg. na drobno Potrošniki
Storitvene dej. Gradbeništvo
Okvir 1: Drugi sveženj ukrepov za blažitev posledic finančne in gospodarske krize
Vlada RS je prvi sveženj ukrepov za ublažitev posledic finančne in gospodarske krize sprejela konec leta 2008. Ukrepi so bili usmerjeni predvsem v povečanje likvidnosti v bančnem sistemu, zmanjševanje javne porabe in ohranjanje delovnih mest z zagotavljanjem dodatnih spodbud gospodarstvu. Spodbujanju kreditne aktivnosti bodo namenjena tudi sredstva od prodaje nove referenčne državne obveznice, ki je bila izdana v začetku februarja, in sicer v višini 1 mrd EUR in z ročnostjo treh let.
Februarja 2009 je bil sprejet drugi sveženj ukrepov, ki pomeni konkretizacijo in nadgraditev prvega svežnja. Precejšen del sredstev je še vedno namenjen spodbujanju kreditne aktivnosti bank in posledično izboljšanju likvidnosti in kreditiranja podjetij, del pa je povezan tudi z razvojnimi ukrepi. V povezavi z drugim svežnjem je Vlada RS sprejela tudi varčevalne ukrepe, ki bodo v letu 2009 omogočili prihranek do 130 mio EUR.
Tudi ukrepi v drugem svežnju so začasni (do konca 2010), najvišji dovoljen obseg državnih poroštev pa je bil dogovorjen že decembra in je omejen na 12 mrd EUR. Od tega zneska je trenutno rezerviranih za približno 1,5 mrd EUR državnih poroštev, in sicer predvsem v okviru dodatne zadolžitve poslovnih bank in SID banke v tujini. Za oživitev kreditiranja podjetij drugi sveženj predvideva jamstveno shemo bankam za splošno kreditiranje podjetij v višini 1 mrd EUR in individualna poroštva podjetjem v višini 500 mio EUR. V okviru izboljšanja kapitalske ustreznosti je 160 mio EUR namenjenih dokapitalizaciji SID banke (na 300 mio EUR).
Poleg državnih poroštev in povečanja kapitalske ustreznosti SID banke drugi sveženj predvideva tudi dodatna sredstva v skupni vrednosti približno 300 mio EUR. Ukrepi se bodo financirali iz integralnega proračuna, proračuna SID banke, s preusmeritvijo sredstev kohezijske politike in kreditne linije EIB. Pomemben del predstavljajo ukrepi za zaščito ogroženih industrijskih sektorjev, ki vključujejo skrajšanje rokov za vračilo preplačanega DDV s 60 na 21 dni (120 mio EUR), podporo raziskavam in razvoju na področju čistih in tehnološko naprednih industrij (100 mio EUR) ter pomoči male vrednosti v okviru nove sheme »de minimis« za mala in srednja podjetja (20 mio EUR). S temi ukrepi se bo zagotovilo povečanje obratnega kapitala podjetij in izboljšal konkurenčen položaj na globalnem trgu. Sprejeti so bili tudi ukrepi za izboljšanje delovanja trga dela, spodbujanje vseživljenskega učenja in zagotavljanje večje socialne varnosti (21 mio EUR), energetska sanacija objektov v javni lasti (do 20 mio EUR) ter zagotovitev širokopasovne povezave za javne ustanove (15 mio EUR).
dejavnostih, so se poslabšale vrednosti vseh kazalnikov stanj in pričakovanj. Zaupanje se je nadalje znižalo tudi v ostalih dejavnostih, a manj kot v preteklih mesecih, povečal pa se je le kazalnik zaupanja potrošnikov, predvsem zaradi bolj optimističnih pričakovanj glede zaposlovanja v prihodnjih 12 mesecih.
Trg dela
Razmere na trgu dela glede zaposlenosti in brezposelnosti se poslabšujejo. Število formalno delovno aktivnih (zaposlenih in samozaposlenih) se je decembra zmanjšalo za 6.652 oseb (-0,8 %), od tega dve tretjini zaradi izteka pogodb zaposlenih za določen čas. Zmanjšanje zaposlenosti decembra je bilo pretekla leta sicer običajen sezonski pojav, katerega vzrok je bilo iztekanje pogodb zaposlenih za določen čas pred božično-novoletnimi prazniki, decembra pa se konča tudi večina programov javnih del za brezposelne. Število takšnih prekinitev zaposlitve pa je bilo decembra 2008 precej višje kot pretekla leta. Število delovno aktivnih se je zmanjšalo v skoraj vseh področjih dejavnosti, najbolj pa v gradbeništvu in v predelovalnih dejavnostih. Povečalo se je le v zdravstvu in socialnem varstvu ter v drugih javnih, skupnih in osebnih storitvah. Število potreb po delavcih in realiziranih zaposlitev se je januarja v primerjavi z decembrom sicer nekoliko povečalo, vendar ostaja za
okrog tretjino nižje kot pred enim letom. Kljub zmanjšanju je bilo število formalno delovno aktivnih decembra 2008 še vedno za 1,8 % višje kot decembra 2007, povprečno število v letu 2008 pa za 3,0 % višje kot predlani. Po področjih dejavnosti se je, tako kot v preteklih letih, tudi v letu 2008 najbolj povečalo v gradbeništvu in v dejavnosti nepremičnin, najema in poslovnih storitev, zmanjšalo pa se je v predelovalnih dejavnostih ter v rudarstvu, ribištvu in kmetijstvu. Po podatkih ankete o delovni sili se je število delovno aktivnih v zadnjem četrtletju 2008 v primerjavi s predhodnim četrtletjem zmanjšalo za 2,2 %, v primerjavi z istim četrtletjem 2007 pa povečalo za 1,8 %.
V povprečju je bilo v letu 2008 za 1,1 % višje kot leto pred tem5. Medletna rast števila delovno aktivnih po anketi je v primerjavi z visoko rastjo formalno delovno aktivnih nizka, predvsem zaradi visokega povečanja števila tujcev med formalno zaposlenimi, ki pa jih anketa o delovni sili ne zajema.
Število registriranih brezposelnih se je januarja povečalo na 73.911 in s tem za 6,7 % preseglo število registriranih brezposelnih pred enim letom. Zaradi zmanjšanja števila delovno aktivnih in povečanja števila brezposelnih se je decembrska stopnja registrirane brezposelnosti povečala za 0,3 o. t., na 7,0 %. Med brezposelne pa se je januarja
5 Po predhodnih izračunih UMAR na osnovi četrtletnih podatkov SURS.
Tabela 3: Formalno delovno aktivni po dejavnostih
Število v 1.000 Medletne stopnje rasti, v % XII 08 Q4 08 2008 2007 XII 08/
XII 07 Q4 08/
Q4 07 2008/
2007 2007/
2006
FORMALNO DELOVNO AKTIVNI - skupaj 880,3 885,1 879,3 854,0 1,8 2,3 3,0 3,5
A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo 39,9 40,0 40,8 41,4 -0,4 -0,3 -1,4 6,8
B Ribištvo in ribiške storitve 0,2 0,2 0,2 0,2 3,2 1,9 -1,6 -6,7
C Rudarstvo 3,4 3,5 3,6 3,8 -7,3 -6,8 -5,4 -5,6
D Predelovalne dejavnosti 222,7 225,5 228,6 229,9 -3,1 -2,2 -0,6 0,9
E Oskrba z električno energijo, plinom in vodo 11,5 11,5 11,5 11,4 1,8 1,4 0,3 0,2
F Gradbeništvo 88,5 90,0 87,0 77,8 9,3 10,2 11,8 11,3
G Trgovina; popravila motornih vozil 116,6 116,7 115,5 111,7 2,0 2,4 3,4 3,4
H Gostinstvo 34,0 34,0 33,5 32,5 3,0 3,0 3,0 3,5
I Promet, skladiščenje, zveze 58,7 59,0 58,4 55,4 3,1 3,7 5,4 7,3
J Finančno posredništvo 23,5 23,5 23,1 22,3 4,0 4,1 3,6 2,8
K Nepremičnine, najem, poslovne storitve 83,4 83,5 81,3 75,6 7,1 7,3 7,6 8,3
L Javna uprava, obramba, socialno zavarovanje 50,6 50,8 50,7 50,1 0,4 0,9 1,3 -0,2
M Izobraževanje 60,5 60,5 59,6 58,7 2,4 2,2 1,5 0,6
N Zdravstvo, socialno varstvo 53,0 52,8 52,3 51,3 3,0 2,6 2,0 1,1
O Druge javne, skupne in osebne dejavnosti 33,3 33,2 32,7 31,5 3,0 3,0 3,9 3,7
P Zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem 0,5 0,5 0,5 0,5 10,4 10,3 6,4 0,8
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Slika 16: Delovno aktivni po področjih dejavnosti
-2 -1 0 1 2 3 4
Skupaj (A-P) Predelovalne dej. (D) Gradbeništvo (F) Tržne storitve (G-K) Javne storitve (L-P) Ostalo (A, B, C, E)
Rast, desezonirano, v %
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Q1 08 / Q4 07 Q2 08 / Q1 08 Q3 08 / Q2 08 Q4 08 / Q3 08
prijavilo 12.895 oseb, od tega 10.381 zato, ker so izgubile delo, kar je več kot decembra in več kot januarja lani. Tudi odjavljenih je bilo manj brezposelnih kot decembra in manj kot januarja lani. Zaradi izgube dela za določen čas se je prijavilo 6.083 oseb (2.700 več kot januarja lani), 1.950 oseb pa zaradi izgube dela iz poslovnih in 2.348 oseb zaradi izgube dela iz drugih razlogov (skupaj okrog 1.800 več kot januarja lani). Delo je dobilo 3.179 brezposelnih
(948 manj kot januarja lani), iz različnih drugih razlogov pa se je število brezposelnih januarja zmanjšalo še za 738 oseb (1.057 manj kot januarja lani). Število brezposelnih se je v zadnjem četrtletju 2008 povečalo tudi po anketi o delovni sili, in sicer na 45 tisoč, kar je 2,3 % več kot v preteklem oz. še vedno 8,2 % manj kot v istem četrtletju 2007. Na 4,3 % se je povečala tudi stopnja anketne
Slika 17: Komponente prirasta registrirane brezposelnosti
-9 -6 -3 0 3 6 9 12
feb.07 maj.07 avg.07 nov.07 feb.08 maj.08 avg.08 nov.08 feb. 09
Tok v brezposelnost, v tisoč
Vir: ZRSZ, preračuni UMAR.
Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) Brezposelni dobili delo
Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve Izgubili delo
Prirast registrirane brezposelnosti
6 Po predhodnih izračunih UMAR na osnovi četrtletnih podatkov SURS.
brezposelnosti, kar je 0,2 o. t. več kot v preteklem oz. 0,4 o. t. manj kot v istem četrtletju 2007. V povprečju je bilo v letu 2008 46 tisoč anketno brezposelnih oseb6, kar je za 8,8 % manj kot v letu 2007, stopnja anketne brezposelnosti pa se je zmanjšala za 0,5 o. t., to je na 4,4 %.
V zadnjem četrtletju lani se je medletna rast bruto plač zelo upočasnila (7,1 %), v povprečju leta 2008 pa je bila precej višja kot leto prej. Bruto plača na zaposlenega se je decembra v primerjavi s preteklim mesecem znižala nominalno za 6,0 %, na medletni ravni pa je dosegla 8,6-odstotno rast. V zadnjem četrtletju se je zaradi umirjanja rasti v zasebnem sektorju skupna rast plač krepko znižala. Kljub temu je bila povprečna rast skupne bruto plače v letu 2008 (8,3 %) precej višja od primerljive rasti leto prej (5,9 %).
Zaradi naraščanja povprečne stopnje dohodnine so neto plače lani rasle pol odstotne točke počasneje kot bruto plače. Nominalna rast plač je v drugem četrtletju lani začela prehitevati nominalno rast produktivnosti v obeh sektorjih, a občutno bolj v javnem.
Rast plač v zasebnem sektorju se je v četrtem četrtletju leta 2008 zaradi umirjanja gospodarske aktivnosti medletno močno umirila (4,9 %). Decembrsko 7,9-odstotno znižanje bruto plače v zasebnem sektorju je povezano z dinamiko izrednih izplačil ob koncu leta. Decembra jih je namreč prejelo bistveno manj zaposlenih kot mesec prej (6,5 %, novembra 19,9 %), bila pa so tudi nižja, saj je bil povprečni znesek izplačil trinajstih plač za dobro petino nižji od novembrskega. Na medletni ravni je bila rast bruto plač zasebnega sektorja decembra 6,7-odstotna. V prvi polovici preteklega leta je bila še 8,8-odstotna, v drugi pa je bila zaradi izjemne umiritve v zadnjem četrtletju, počasnejša (7,0 %) in v povprečju leta dosegla 7,8 %.
Tabela 4: Kazalniki gibanj na trgu dela
v % 2007 XII 08/
XI 08 XII 08/
XII 07 I-XII 08/
I-XII 07
Aktivno prebivalstvo 1,6 -0,4 1,5 1,9
Formalno delovno aktivni 3,5 -0,8 1,8 3,0
- Zaposleni v podjetjih in organizacijah ter pri fizičnih
osebah 3,3 -0,8 1,7 3,1
Registrirani brezposelni -16,9 4,5 -3,2 -11,4 Povprečna nominalna bruto
plača 5,9 -6,0 8,6 8,3
-zasebni sektor 6,9 -7,9 6,7 7,8
-javne storitve 4,1 -1,3 13,2 9,7
2007 XII 07 XI 08 XII 08 Stopnja registrirane
brezposelnosti 7,7 7,3 6,7 7,0
Povprečna nominalna bruto
plača (v EUR) 1.284,79 1.342,80 1.550,29 1.457,66 Zasebni sektor (v EUR) 1.217,14 1.280,12 1.482,97 1.365,45 Javni sektor (v EUR) 1.485,09 1.529,80 1.753,49 1.731,45
Viri: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR.
Slika 18: Bruto plača na zaposlenega in produktivnost dela
0 2 4 6 8 10 12 14
Q1 06 Q2 Q3 Q4 Q1 07 Q2 Q3 Q4 Q1 08 Q2 Q3 Q4
Medletna nominalna rast, v %
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Bruto plača skupaj Zasebni sektor Javni sektor Produktivnost dela
Slika 19: Bruto plače v zasebnem sektorju
0 2 4 6 8 10 12
Q1 06 Q2 Q3 Q4 Q1 07 Q2 Q3 Q4 Q1 08 Q2 Q3 Q4
Medletna nominalna rast, v %
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Kmetijstvo (A, B) Industrija, gradbeništvo (C do F) Proizvodne storitve (G do I) Poslovne storitve (J do K)
V javnem sektorju se je medletna rast plač v zadnjem četrtletju lani še okrepila (12,8 %) in močno presegla rast plač v zasebnem sektorju. Povprečna bruto plača v javnem sektorju se je decembra sicer znižala (za 1,3 %), na medletni ravni pa je bila višja za 13,2 %. Rast plač v javnem sektorju je bila v prvem polletju lani 7,1-odstotna, nato pa se je v drugi polovici leta (s pričetkom odprave plačnih nesorazmerij) pospešila (12,3 %) in v povprečju leta dosegla 9,7 %, kar je bistveno več kot leto prej. V dejavnosti zdravstva in socialnega varstva beležijo vse od lanskega avgusta najvišje medletne rasti plač (decembra 21,0 %), saj so bile odprave nesorazmerij tam največje.
