Pedagoško delo v normativnih aktih

Pedagoško dejavnost poleg raziskovalnega in umetniškega dela skladno z 52. členom Zakona o visokem šolstvu (z v i s) (2012) opravljajo visoko-šolski učitelji s habilitacijskimi nazivi docent, izredni in redni profesor ter lektor. Na visokošolskih strokovnih programih delo visokošolskega učitelja opravljajo tudi predavatelji in višji predavatelji. V izvedbo peda-goškega dela se vključujejo tudi visokošolski sodelavci, med katere z vis (54. člen) uvršča asistente. Grobi okvir splošnih pogojev za izvolitev v posamezni naziv ureja z v i s, podrobna merila in postopke pa, skladno z zakonom, določa visokošolski zavod (55. in 57. člen z v i s).

z v i s (63. člen) opredeljuje obseg neposredne pedagoške obveznosti, ki se izvaja kot javna služba. Tako je njen obseg za docenta, izrednega in rednega profesorja od 5 do 7 ur tedensko, za višjega predavatelja, preda-vatelja in lektorja 9 ur tedensko, za asistenta pa 10 ur tedensko. Vsebino in obliko neposredne pedagoške obveznosti določa rektor univerze ozi-roma dekan samostojnega visokošolskega zavoda. Isti člen z v i s določa pogoje in postopke zvišanja ali znižanja neposredne tedenske obvez-nosti.

Skladno z z v i s u p pedagoško delo ureja z internimi akti.

u p je leta 2004 sprejela »Akt o oblikah neposredne pedagoške ob-veznosti na u p« (v nadaljevanju Akt u p), ki 40-urno tedensko delovno obvezo pedagoških delavcev razvršča v:

• neposredno pedagoško obveznost, določeno s 63. členom z v i s;

oblike neposredne pedagoške obveznosti pa podrobno opredeljuje 2. člen akta;

• govorilne ure, priprave na pedagoški proces in s pedagoškim delom povezana administrativna dela;

• razvoj predmeta in pripravo študijskih gradiv;

• raziskovalno in umetniško dejavnost, ki ohranja habilitacijo za opravljanje pedagoške in raziskovalne dejavnosti;

• drugo strokovno in razvojno delo na u p ter članici;

• sodelovanje v komisijah in organih upravljanja na članici ter u p.

V neposredno pedagoško obveznost Akt u p vključuje (2. člen):

• izvajanje javnoveljavnega študijskega programa, kar vključuje iz-vajanje predavanj, seminarjev, vaj in laboratorijskih vaj, terensko delo, hospitacije in nastope,

• sodobne oblike poučevanja, ki vključujejo problemsko učenje, e-delo s študenti (usmerjanje, klepetalnice);

• mentorstvo pri zaključnih delih in praksi;

• preizkuse znanja (izpiti, kolokviji, domače in seminarske naloge, zagovori):

• individualno delo s študenti (konzultacije, tutorstvo, študijski obi-ski);

• umetniško delo s študenti.

Poleg v 63. členu z v i s že opredeljenega obsega neposredne pedago-ške obveznosti 3. člen Akta u p določa še obseg dela za učitelja veščin – športne vzgoje 20 ur tedensko, učitelja veščin in strokovnega sodelavca 16 ur tedensko ter za laboranta in tehničnega sodelavca 21 ur tedensko.

u p je, poleg »Akta o oblikah neposredne pedagoške obveznosti na u p«, leta 2004 sprejela še »Merila za zmanjšanje neposredne ške obveznosti«, ki določajo zmanjšanje obsega ur neposredne pedago-ške obveznosti zaradi raziskovalnega dela na programih in projektih, pri svetovalnem ali razvojnem delu (4. člen meril). Obseg ur se lahko zmanjša za od ene do dveh tretjin neposredne pedagoške obveznosti.

Leta 2011 je u p sprejela »Pravilnik za vrednotenje dela pedagoških delavcev ter raziskovalcev u p«, leta 2017 pa še »Pravilnik o spremem-bah in dopolnitvah pravilnika za vrednotenje dela pedagoških delavcev ter raziskovalcev Univerze na Primorskem« (v nadaljevanju oboje kot Pravilnik za vrednotenje dela u p). Pravilnik za vrednotenje dela u p de-lovno obveznost pedagoškega delavca razdeli v tri kategorije (3. člen):

• neposredno pedagoško obveznost (n p o), ki predstavlja neposre-dno pedagoško delo (n p d) in posreneposre-dno pedagoško delo (p p d) ter se opravlja v okviru rednega in izrednega študija;

• osnovno znanstveno-raziskovalno, umetniško in strokovno delo (rs/u d);

• sodelovanje pri upravljanju in razvoju članice in univerze (s u).

Neposredna pedagoška obveznost je vezana na izvedbo organizira-nih oblik dela s študenti, akreditiraorganizira-nih s študijskim programom. 4. člen pravilnika sicer dopušča tudi druge oblike n p d, določene v aktu o obli-kah neposredne pedagoške obveznosti. Če sedaj povežemo 4. člen Pra-vilnika za vrednotenje dela u p z 2. členom Akta UP, potem v n p d sodijo tudi sodobne oblike poučevanja, ki vključujejo problemsko učenje in e-delo s študenti (usmerjanje, klepetalnice). To pomeni, da obstoječi

pra-vilnik dopušča možnost vključevanja sodobnih oblik poučevanja, niso pa te vključene v nadaljnjo obravnavo Pravilnika za vrednotenje dela u p in zato v praksi tovrstno n p d ne zaživi. n p d se še vedno veže le na izvedbo tradicionalnih kontaktnih ur, kar deluje nestimulativno za uvajanje sodobnih metod dela pa tudi za pripravo študijskih gradiv za študente. Čeprav je »strokovna, pedagoška in metodična oziroma di-daktična vrednost pedagoških pripomočkov, predvsem učbenikov« med elementi za presojo pedagoške usposobljenosti po Merilih za izvolitev v nazive u p (19. člen), pa 19. člen v nadaljevanju navaja, da se pri prvi izvolitvi visokošolskega učitelja pedagoška usposobljenost ugotavlja z dokazilom o opravljenem javnem preizkusnem predavanju, kasneje pa s pozitivno oceno pedagoške usposobljenosti, ki izhaja iz študentskih anket. Učitelji tako niso stimulirani za pripravo študijskih gradiv, so pa, glede na merila za izvolitev, spodbujeni v nabiranje točk iz raziskoval-nega dela. Delež točk iz t. i. izobraževalraziskoval-nega dela je, v primerjavi s toč-kami iz raziskovalnega dela, precej nižji² in hitro dosegljiv z nekaj men-torstvi. Če učitelj predava tujim študentom en semester, prejme štiri točke izobraževalne dejavnosti, kar predstavlja 53,3  točk s področja izobraževalne dejavnosti v petletnem habilitacijskem obdobju. Izvedba takšnega dela je lahko povsem klasična.

u p ima vrednotenje dela učiteljev urejeno do podrobnosti. V Pravil-niku za vrednotenje dela u p tako podrobno določa različne vrste po-srednega pedagoškega dela in jih normira z delovnimi urami. Tako npr.

opredeljuje čas, porabljen za izvedbo pisnega ali ustnega izpita (0,5 ure na študenta), članstvo v komisiji komisijskega izpita (1 ura) in mentor-stvo študenta pri zaključnih delih (15 ur na študenta na prvi bolonjski stopnji, 30 ur na drugi bolonjski stopni in 90 ur na doktorskem študiju) itn.

u p je leta 2011 izdala še »Navodila k Pravilniku za vrednotenje dela pedagoških delavcev in raziskovalcev u p«. Navodila v 3. točki določajo letno delovno obvezo pedagoškega delavca za polni delovni čas, ki skla-dno z delovno zakonodajo znaša 2.088 delovnih ur. Letni obseg delov-nih ur vključuje tudi praznike, dopust, bolniško odsotnost in odmor za

² Izredni in redni profesor pri izvolitvi dokazujeta doseganje najmanj 7,5 točke iz izobra-ževalne dejavnosti v petletnem izvolitvenem obdobju, v primerjavi z najmanj 20 toč-kami raziskovalne dejavnosti za izrednega profesorja oziroma 30 točtoč-kami raziskovalne dejavnosti za rednega profesorja. Izvolitev v naziv docenta ne zahteva točk iz izobraže-valne dejavnosti.

malico. Skladno z navodili je delovna obveznost pedagoškega delavca sorazmerna z deležem zaposlitve na visokošolskem zavodu. Če sedaj preračunamo 180 pedagoških ur iz 63. člena z v i s, kolikor je na letni ravni predvideno za visokošolskega učitelja, v delovne ure (810), pred-stavlja to 38,8  delovne ur3 na letni osnovi. Kljub temu da iz letnega obsega nismo izključili ure praznikov in letnega dopusta, pa izračun iz-kazuje podobno nizek obseg pedagoškega dela, kot to velja za univerze v Avstraliji (Miller 2019).

Univerza v Ljubljani delo in pedagoške obveznosti visokošolskih uči-teljev ter sodelavcev ureja s pravilnikom.³ Pravila se sklicujejo na akt o oblikah neposredne pedagoške obveznosti, ki ga na spletni strani ni mo-goče najti. Smo pa na spletni strani univerze našli Merila za zmanjšanje neposredne pedagoške obveznosti, ki so po vsebini enaka merilom u p.

Na Univerzi v Mariboru (u m) imajo splošna merila za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev na ravni u m, potem še merila na ravni posamezne članice u m. Tako splošna merila opredeljujejo, da lahko članica u m v svojih merilih upošteva tudi zmanjšanje števila ur (do dveh) visokošolskih učiteljev zaradi števila študentov (6. člen meril).

Takšne določbe na u p in u l ni.