Podobne raziskave

V Sloveniji je leta 2014 raziskava v sklopu diplomskega dela z naslovom Rak dojke in državni program DORA pokazala, da skoraj polovica žensk takrat ni vedela, s čim se ukvarja program DORA. To je takrat pomenilo, da so ženske v splošni populaciji Slovenije dobro ozaveščene, vendar po mnenju avtorice še vedno premalo (Vukanič, 2014).

V tujini je podobnih raziskav več. Na univerzi v Maleziji so leta 2017 naredili raziskavo na nepedagoškem osebju in sicer na 100 osebah. Ugotovitve študije so bile, da ima večina oseb povprečno stopnjo znanja o raku dojk ter o presejalnih programih. Zaključili so, da imajo osebe povprečno stopnjo ozaveščenosti. Prav tako večji del vprašanih ne izvaja samopregledovanja dojk zaradi prenizke stopnje ozaveščenosti (Mutalib et al., 2019).

V Združenih Arabskih Emiratih so leta 2013 anketirali 247 žensk od 305 žensk v skupini splošne populacije v 4 od 12 centrov za religiozno združevanje žensk v mestu Al Ain. Večina žensk je bilo poročenih, povprečna starost pa je bila 46,1 let. 120 žensk ni izvajalo samopregledovanja dojk, 34,1 % zato ker še nikoli niso slišale za to, 38,3 % teh žensk pa ni izvajalo samopregledovanja zaradi strahu pred patologijo. Zaključili so, da je 5 % žensk dobro ozaveščenih o raku dojke, kar 14 % pa je zelo slabo ozaveščenih. Menijo, da bi bilo treba ozaveščenost povečati. Njihova težava je tudi jezik in nezaupanje v zdravstveni sistem (Elobaid et al., 2014).

V Saudski Arabiji so leta 2018 naredili raziskavo med 395 zdravstvenimi delavci. Povprečna starost je bila 34,7 let. Ugotovili so slabo ozaveščenost pri vprašanjih o dejavnikih tveganja, znakih in simptomih ter o metodah odkrivanja raka. 75 % oseb izvaja samopregledovanje

8

dojk. Le 6 % žensk je na splošno dobro ozaveščenih, 26,8 % pa je srednje ozaveščenih.

Rezultati raziskave so bili slabši od pričakovanih (Heena et al., 2019).

V kanadskem Torontu so leta 2005 anketirali 180 žensk v splošni populaciji starosti med 25 in 45 let. Izpolnjevale so vprašalnike o raku dojke. Določili so dve skupini ozaveščenosti, slabšo in boljšo. 46 % žensk je bilo slabše ozaveščenih, 54 % pa boljše. Polovica anketiranih žensk ne ve dovolj o samopregledovanju dojk, veliko število udeleženk pa ima slabo znanje o dejavnikih tveganja. Rezultati so bili slabši od pričakovanih (Vahabi, 2005).

9

2 NAMEN

Namen diplomskega dela je bil s pomočjo ankete raziskati ozaveščenost žensk, zaposlenih na Zdravstveni fakulteti, o presejalnem programu DORA ter primerjati rezultate med pedagoškimi in nepedagoškimi delavkami.

Na podlagi pregledanih raziskav smo si zastavili naslednja raziskovalna vprašanja:

V1: Ali obstaja razlika v ozaveščenosti med mlajšimi (do 50 let) in starejšimi ženskami (nad 50 let)? (Blažun)

V2: Ali obstajajo razlike v ozaveščenosti glede na stopnjo izobrazbe? (Gartner) V3: Ali obstajajo razlike v ozaveščenosti glede na delovno mesto (pedagoški –

nepedagoški delavec)? (Blažun)

V4: Kolikšen delež žensk ve, kaj je program DORA in kaj je njegov namen?

(Gartner)

V5: Kolikšen delež žensk ve, za kateri vrsti raka je program DORA namenjen?

(Blažun)

V6: Kolikšen delež žensk ve, katera slikovna diagnostika se uporablja pri programu DORA? (Gartner)

V7: V kolikšni meri so ženske seznanjene z dejavniki tveganja? (Blažun)

V8: Kako pogosto anketirane ženske izvajajo samopregledovanje dojk? (Gartner) V9: Kako se pogostost samopregledovanja dojk spreminja glede na starost (do 50 let

in nad 50 let) in stopnjo izobrazbe? (Blažun)

V10: Kolikšen delež žensk se je odzvalo ali se bo odzvalo na povabilo? (Gartner)

10

3 METODE DELA

Pri diplomskem delu smo najprej uporabili deskriptivno metodo. Najprej smo pregledali literaturo. Podatke smo pridobili preko knjig in internetnih člankov. Vire smo iskali s ključnimi besedami presejalni program, DORA, ozaveščenost, rak dojke, mamografija predvsem v podatkovnih bazah PubMed, Cobiss, Google Učenjak, na uradni spletni strani Onkološkega Inštituta (OI) ter na strani organiziranega programa DORA. Pregledali smo tudi določeno literaturo iz knjižnice Ksaverja Meška Slovenj Gradec.

V drugem delu naloge pa smo uporabili kvantitativno metodo zbiranja podatkov s pomočjo pilotnega anketnega vprašalnika. Anketirali smo zaposlene ženske na Zdravstveni fakulteti.

Za izvedbo anketnega vprašalnika smo najprej pridobili dovoljenje dekana Zdravstvene fakultete izr. prof. dr. Andreja Starca (Priloga 1). Anketni vprašalnik je bil narejen na platformi Google Forms. Vseboval je demografska vprašanja in vprašanja o programu DORA. Vprašalnik je dodan v prilogo (Priloga 2).

Vprašalnik smo testirali ter ga prilagodili. Nato smo ga poslali vsem zaposlenim ženskam na Zdravstveni fakulteti preko dekanata. Vprašalnik je bil popolnoma anonimen, rezultati pa so bili uporabljeni izključno za izdelavo tega diplomskega dela.

Po pregledu literature smo v članku o ozaveščenosti zaposlenih žensk v zdravstvu v Saudski Arabiji (Heena et al., 2019). našli določene stopnje ozaveščenosti. Te smo prilagodili glede na naše okoliščine in določili naslednje:

• Do 50 % pravilnih odgovorov = slaba ozaveščenost

• 50 % - 70 % pravilnih odgovorov = zmerna ozaveščenost

• 70 % - 90 % pravilnih odgovorov = dobra ozaveščenost

• Nad 90 % pravilnih odgovorov = odlična ozaveščenost

Pridobljene vzorce podatkov smo statistično analizirali s pomočjo programov Excel in SPSS ter jih med seboj primerjali na podlagi raziskovalnih vprašanj. Za statistično analizo smo uporabili Hi kvadrat test. V primerih, ko je bilo v kakšni skupini manj kot 5 oseb, smo pa uporabili Fisherjev Exact test.

Za ugotavljanje stopnje ozaveščenosti smo uporabili odgovore na vprašanja:

- Ali veste, kaj je namen presejalnega programa DORA?

11

- Program DORA je namenjen zgodnjemu odkrivanju:

- Program DORA je namenjen ženskam starosti:

- Način zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb pri programu DORA je:

- Kateri so po vašem mnenju dejavniki tveganja za nastanek raka?

- Kako pogosto izvajate samopregledovanje dojk?

12

4 REZULTATI

Anketo smo poslali 95 zaposlenim ženskam na Zdravstveni fakulteti. Odgovorilo je 53 žensk. Med vsemi izpolnjenimi anketami je bilo veljavnih 50 anket, kar pomeni 52,6 % odzivnost na vprašalnik.