UNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA
RADIOLOŠKA TEHNOLOGIJA, 1. STOPNJA
Zala Blažun, Katja Gartner
OZAVEŠČENOST ZAPOSLENIH NA ZDRAVSTVENI FAKULTETI O PRESEJALNEM PROGRAMU DORA
diplomsko delo
AWARENESS OF EMPLOYEES AT THE FACULTY OF HEALTH SCIENCES ABOUT THE SCREENING
PROGRAM DORA
diploma work
Mentor: doc. dr. Nejc Mekiš Somentorica: asist. Erna Alukić
Recenzentka: pred. dr. Valerija Žager Marciuš
Ljubljana, 2021
ZAHVALA
Najprej se iskreno zahvaljujeva mentorju doc. dr. Nejcu Mekišu in somentorici asist. Erni Alukić za vse strokovne nasvete, podporo in pomoč pri izdelavi najinega diplomskega dela.
Zahvaljujeva se najinima družinama za vso podporo in finančno pomoč pri študiju in partnerjema ter prijateljem za vso spodbudo.
Prav tako se zahvaljujeva vsem ženskam, ki so bile pripravljene odgovoriti na anketni vprašalnik in so s tem omogočile izvedbo raziskave.
IZVLEČEK
Uvod: Rak dojke je eden najpogostejših rakov pri ženkah. Zaradi tako veliko primerov raka so v Sloveniji uvedli presejalni program DORA. Presejalni programi za raka so javnozdravstveni ukrep, pri katerih se s preprostimi preiskavami med ljudmi, ki nimajo nobenih kliničnih težav, išče tiste, ki že imajo predinvazijsko ali zgodnjo - invazijsko obliko raka. Da je program učinkovit, se ga mora udeležiti vsaj 70 % ciljane populacije. Presejanje nam omogoča zgodnje odkrivanje in diagnosticiranje raka dojk s pomočjo mamografije.
Program DORA je namenjen ženskam med 50 in 69 letom starost in se izvaja na 22 lokacijah po Sloveniji. Najpomembnejši dejavniki tveganja za nastanek raka dojke so: ženski spol, višja starost, nizka starost ob prvi menstruaciji, visoka starost pri zadnji menstruaciji, hormonska terapija in kontracepcija, debelost, alkohol. Bolj ogrožene so ženske, ki nimajo otrok in tiste, ki so prvič rodile po 30. letu, tiste, ki imajo v družini raka dojke in tiste, ki so ga že prebolele. Namen: Raziskati ozaveščenost o programu DORA med zaposlenimi ženskami na Zdravstveni fakulteti. Na podlagi pregledane literature smo si zastavili 10 raziskovalnih vprašanj. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metodo. Pregledali smo internetno in knjižnično literaturo. V drugem delu smo uporabili kvantitativno metodo in podatke pridobili s pomočjo pilotnega anketnega vprašalnika. Za statistično analizo smo uporabili Hi kvadrat test. Rezultati: Odzivnost na vprašalnik je bila 52,6 %. Ob obdelavi podatkov smo ugotovili, da ne prihaja do statistično značilnih razlik med mlajšimi in starejšimi, med ženskami z različnimi stopnjami izobrazbe in med ženskami z različnim delovnim mestom. Vse anketirane ženske vedo, kaj je program DORA in čemu je namenjen.
Na splošno so dobro seznanjene z dejavniki tveganja. Kljub temu se ženske še vedno ne samopregledujejo dovolj pogosto. Od 50 anketiranih žensk se jih 47 je, ali pa se še bo odzvalo na program DORA (94 %). Razprava in zaključek: S primerjavo podobnih raziskav smo ugotovili, da so ženske, zaposlene na Zdravstveni fakulteti, precej bolje ozaveščene kot ženske v tujini. Prav tako se ozaveščenost skozi leta v Sloveniji zvišuje.
Ozaveščenost zaposlenih žensk na Zdravstveni fakulteti je dobra, a po našem mnenju so ženske še vedno premalo ozaveščene o pomembnosti zgodnjega odkrivanja raka in o dejavnikih tveganja, ki pomembno vplivajo na nastanek raka.
Ključne besede: presejalni program, DORA, ozaveščenost, rak dojke, ženske, mamografija
ABSTRACT
Introduction: Breast cancer is one of the most common cancers among the females. Due to such large number of cases the DORA screening program was established in Slovenia.
Cancer screening programs are a public health measure that through simple screening among people who have no clinical problems, search those who already have a pre-invasive or early- invasive form of cancer. For the program to be effective, at least 70% of the target population must participate. Screening allows us to detect and diagnose breast cancer with the help of mammography. The DORA program is intended for women between the ages of 50 and 69 and is performed at 22 locations across Slovenia. The most important risk factors for breast cancer are: female gender, older age, low age at first menstruation, high age at last menstruation, hormone therapy and contraception, obesity, alcohol. More at risk are women who do not have children and those who gave birth for the first time after the age of 30, those who have breast cancer in the family and those who have already overcome it. Purpose: To research the awareness of the DORA program among employed women at the Faculty of Health Sciences. Based on the reviewed literature, we stated 10 research questions.
Methods: Descriptive method was used to review the internet and library literature. In the second part, we used the quantitative method to acquire the data with the help of pilot survey questionnaire. We used the Chi square test for statistical analysis. Results: Response to the questionnaire was 52.6%. While processing the data, we found that there are no statistically significant differences between young and old, between women with different levels of education and between women with different types of job. All surveyed women know what the DORA program is and what it is for. In general, they are well acquainted with risk factors.
Nevertheless, women still do not self-examine often enough. Of the 50 women surveyed, 47 did respond or will be responding to the DORA program (94%). Discussion and conclusion:
Comparisons with similar research have shown that women employed at the Faculty of Health Sciences are much more aware than women abroad. Awareness has also been rising in Slovenia over the years. The awareness of employed women at the Faculty of Health Sciences is good, but in our opinion, women are still insufficiently aware of the importance of early detection of cancer and the risk factors that significantly influence the development of cancer.
Keywords: screening program, DORA, awareness, breast cancer, women, mammography
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ... 1
1.1 Teoretična izhodišča ... 1
1.1.1 Tumorji ... 2
1.1.2 Rak ... 2
1.1.3 Vrste raka ... 2
1.1.4 Najpogostejši raki ... 3
1.1.5 Rak dojke ... 3
1.1.5.1 Splošno ... 3
1.1.5.2 Izvor, oblike in dejavniki tveganja ... 4
1.1.5.3 Diagnosticiranje raka dojke ... 5
1.1.5.4 Presejanje raka dojke ... 5
1.1.6 Presejalni program DORA... 6
1.1.7 Podobne raziskave ... 7
2 NAMEN ... 9
3 METODE DELA ... 10
4 REZULTATI ... 12
4.1 Analiza demografskih podatkov ... 12
4.1.1 Starost ... 12
4.1.2 Izobrazba ... 13
4.1.3 Delovno mesto ... 14
4.2 Raziskovalna vprašanja ... 14
4.2.1 Ali obstaja razlika v ozaveščenosti med mlajšimi (do 50 let) in starejšimi ženskami (nad 50 let)? ... 14
4.2.2 Ali obstajajo razlike v ozaveščenosti glede na stopnjo izobrazbe? ... 15
4.2.3 Ali obstajajo razlike v ozaveščenosti glede na delovno mesto (pedagoški – nepedagoški delavec)? ... 16
4.2.4 Kolikšen delež žensk ve, kaj je program DORA in kaj je njegov namen? ... 17
4.2.5 Kolikšen delež žensk ve, za kateri vrsti raka je program DORA namenjen? 17 4.2.6 Kolikšen delež žensk ve, katera slikovna diagnostika se uporablja pri programu DORA? ... 17
4.2.7 V kolikšni meri so ženske seznanjene z dejavniki tveganja? ... 18
4.2.8 Kako pogosto anketirane ženske izvajajo samopregledovanje dojk? ... 18
4.2.9 Kako se pogostost samopregledovanja dojk spreminja glede na starost (do 50 let in nad 50 let) in stopnjo izobrazbe? ... 19
4.2.10 Kolikšen delež žensk se je odzvalo ali se bo odzvalo na povabilo? ... 21
5 RAZPRAVA ... 22
6 ZAKLJUČEK ... 24
7 LITERATURA IN DOKUMENTACIJSKI VIRI... 25
8 PRILOGE ... 28
8.1 Dovoljenje dekana za raziskavo na Zdravstveni fakulteti ... 28
8.2 Anketni vprašalnik ... 29
KAZALO SLIK
Slika 1: Starost anketiranih žensk ... 13
Slika 2: Izobrazba anketiranih žensk ... 13
Slika 3: Delovno mesto anketiranih žensk ... 14
Slika 4: Stopnja pogostosti samopregledovanja dojk glede na starost ... 15
Slika 5: Samopregledovanje dojk glede na delovno mesto ... 16
Slika 6: Slikovna diagnostika ... 17
Slika 7: Dejavniki tveganja ... 18
Slika 8: Pogostost samopregledovanja dojk ... 19
Slika 9: Pogostost samopregledovanja dojk glede na starost ... 20
Slika 10: Pogostost samopregledovanja dojk glede na izobrazbo... 21
SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC IN OKRAJŠAV
UV Ultravijolično
UZ Ultrazvok
MR Magnetna resonanca
HPV OI
Humani papiloma virus Onkološki inštitut
1
1 UVOD
Presejalni programi za raka so javnozdravstveni ukrep, pri katerih s preprostimi preiskavami med ljudmi, ki nimajo nobenih kliničnih težav, iščejo tiste, ki že imajo predinvazijsko ali zgodnjo invazijsko obliko raka, oziroma so izpostavljeni dejavniku tveganja. V angleščini uporabljajo izraz »screening«, v slovenščini pa se je uveljavil prevod presejanje. Pri nobeni od presejalnih programov ne dobimo končne diagnoze. Presejalna preiskava odkriva nenormalnosti, dodatne diagnostične preiskave pa nam omogočijo postavitev diagnoze (Primic Žakelj et al., 2013), (Novaković et al., 2009).
V Sloveniji poznamo tri vrste presejalnih programov in sicer ZORA (presejalni program za raka na materničnem vratu), Svit (presejalni program za raka na debelem črevesju in danki) in DORA (presejalni program za raka dojk) (Presejalni programi).
1.1 Teoretična izhodišča
Presejalne preiskave se izvajajo na pobudo posameznika ali njegovega zdravnika, lahko pa so organizirane na populacijski ravni. V organiziranem presejanju na preiskave povabijo ogroženo populacijo z osebnimi vabili ali preko oglaševalnih sredstev v obliki javnega obveščanja (Novaković et al., 2009).
Da je presejalni program učinkovit, je potrebno, da se ga udeleži vsaj 70 % ciljane populacije, tako kot predpisujejo evropske smernice. V letu 2018 je bila udeležba v presejalnem programu DORA 75,2 % (Presejanje za raka dojk, 2018).
Novaković in sodelavci v knjigi Onkologija (2009) navajajo, da se pri ocenjevanju ali je bolezen primerna, da zanjo uvedemo populacijsko presejanje, še danes uporabljajo kriteriji, ki sta jih postavila Wilson in Junger (1968):
• bolezen mora biti pomemben javnozdravstveni problem,
• bolezen mora imeti predklinično fazo, ki jo je moč odkriti,
• presejalna preiskava mora biti zanesljiva, cenovno sprejemljiva, preprosto izvedljiva in za preiskovance sprejemljiva,
2
• na razpolago je treba imeti dovolj opreme in osebja za diagnostiko pri presejanju odkritih sprememb in za njihovo zdravljenje,
• zdravljenje mora biti uspešno.
1.1.1 Tumorji
V človeškem telesu se lahko zaradi različnih vzrokov tvorijo tumorji. Tumorje delimo na benigne ter maligne. Benigni so sestavljeni iz skupkov celic, ki so podobne normalnim, se ne razširjajo v druge dele telesa in praviloma ne ogrožajo življenja. Po kirurški odstranitvi se praviloma ne ponovijo. Ti tumorji niso rakavi (Osnovna dejstva o raku, 2020).
1.1.2 Rak
Rak (maligni tumor) je bolezen, ki nastane zaradi nepopravljive spremembe v celičnem jedru zaradi spremenjenih genov (mutacije). Lahko je to v spolnih ali v telesnih celicah, torej lahko nastane v katerikoli celici v telesu. Mutacijo lahko podedujemo (dedni rak), lahko pa nastane sama. Dednih je le okrog 5 % vseh rakov. Mutacije povzročajo škodljivi dejavniki iz okolja.
To so lahko fizikalni (ultravijolično sevanje (UV), radioaktivni žarki), kemični (dim) ali biološki dejavniki (humani papiloma virus (HPV)). Ti dejavniki povzročajo mutacije ali pa poškodujejo popravljalne procese. Zato se celice začnejo nenadzorovano deliti, vraščajo v sosednja tkiva, potujejo po mezgovnicah v bezgavke, kri jih lahko odnese v oddaljene organe, kjer nastanejo zasevki. Od začetne spremembe celice do takrat, ko je bolezen mogoče zaznati, lahko mine več let, tudi desetletij. Bolezen se zazna kot bula ali pa sprememba v delovanju organov (Škulj et al., 2014).
1.1.3 Vrste raka
Obstaja več različnih tipov raka. Glede na vrsto tkiva delimo rakave bolezni v štiri velike skupine (Škulj et al., 2014):
• Karcinomi - Nastanejo iz celic vrhnjice, ki gradijo večino telesnih organov. Mednje sodi okrog 80 % vseh rakov.
3
• Sarkomi - Nastanejo iz celic opornih tkiv. Pojavljajo se v vezivu, maščevju, kosteh in hrustancu.
• Levkemije - Rakave bolezni krvi ter krvotvornih organov.
• Limfomi - Rakave bolezni limfatičnega sistema.
Rakave bolezni delimo tudi glede na organe, kjer je bolezen nastala.
1.1.4 Najpogostejši raki
Do leta 2015 je bil rak dojke najpogostejši rak pri ženskah v Sloveniji. Sledili so jim rak kože, rak debelega črevesja in pljuč. Pri moških je bil najpogostejši rak na prostati, nato pa tako kot pri ženskah rak na koži ter rak debelega črevesja ter pljuč (Zadnik et al., 2017). Leta 2016 je med raki pri ženskah začel prevladovati rak kože, takoj zatem pa je še vedno rak dojke. Pri moških se stanje ni spremenilo (Zadnik et al., 2019).
1.1.5 Rak dojke
Rak dojke ostaja svetovni zdravstveni problem in je danes eden najpogostejših rakov na svetu. Dvig ozaveščenosti o raku dojk in napredek v diagnosticiranju raka je skozi čas olajšalo odkrivanje te bolezni (Akram et al., 2017).
1.1.5.1 Splošno
Rak dojke je pri ženskah najpogostejši vzrok smrti. V letu 2018 je bilo več kot dva milijona novih primerov raka dojke na svetu, kar pomeni 11,6 % vseh rakov. Bolezen je sicer najpogostejša v razvitem delu sveta, vse pogostejša pa je tudi v državah v razvoju (Heena et al., 2019).
Zaradi tako velikega števila primerov raka na dojkah so ustanovili presejalne programe.
Presejanje pomeni uporabo čim preprostejših preiskav, ki med ljudmi brez kliničnih težav odkrijejo tiste, pri katerih je velika verjetnost, da imajo predinvazijsko ali zgodnjo invazijsko obliko raka, oziroma so izpostavljeni dejavniku tveganja, za katerega je znano, da z veliko verjetnostjo povzroča raka (Novaković et al., 2009).
4
1.1.5.2
Izvor, oblike in dejavniki tveganja
Rak dojke je skupno ime za skupino bolezni na dojki, ki se med seboj razlikujejo po vzorcu genetskih sprememb, patohistološki sliki, klinični sliki, zdravljenju in prognozi (Novaković et al., 2009).
Rak dojke najpogosteje vznikne v epitelnih strukturah. To vrsto raka imenujemo karcinom.
Najpogostejše vrste karcinoma so duktalni karcinom in situ, ki je najzgodnejša oblika karcinoma dojke. To obliko lahko odkrijemo z mamografijo in je skoraj stoodstotno ozdravljiv. Pogosti pa so tudi duktalni karcinom in situ, invazivni duktalni karcinom ter invazivni lobularni karcinom. Invazivni duktalni karcinom je najpogostejša vrsta raka dojke, predstavlja kar 70 do 80 odstotkov vseh malignih tumorjev dojk (Borštnar et al., 2006).
Sprememba zdrave celice v rakavo je posledica medsebojnega delovanja dednih dejavnikov, nevarnostnih dejavnikov iz okolja ter način življenja. Izpostavljenost enemu ali več dejavnikom tveganja poveča tveganje za razvoj raka dojk (Borštnar et al., 2006).
Najpomembnejši dejavniki tveganja so (Borštnar et al., 2006):
• spol (ženske),
• starost (po 50. letu),
• ženske, ki so se že zdravile zaradi raka dojk,
• prisotnost raka dojk v družini,
• nekatere benigne spremembe v dojki,
• starost ob prvi in zadnji menstruaciji (bolj ogrožene so ženske, ki so dobile prvo menstruacijo pred 11. letom in zadnjo po 50. letu),
• starost ob prvem porodu in število porodov (bolj izpostavljene so tiste, ki niso imele otrok ali tiste, ki so prvič rodile po 30. letu),
• hormonska terapija, hormonska kontracepcija
• debelost ter
• alkohol.
Dejavniki, ki zmanjšujejo tveganje za nastanek raka dojke, pa so (Borštnar et al., 2006):
• dojenje,
5
• večje število porodov in
• telesna aktivnost.
1.1.5.3
Diagnosticiranje raka dojke
Postavitev diagnoze vsebuje najprej klinični pregled (inspekcija ter palpacija), nato zdravnik napoti bolnico na primerno slikovno diagnostiko (ultrazvok, mamografijo ali magnetno resonanco) in morfološko diagnostiko (biopsija s tanko ali debelo iglo ter kirurško biopsijo).
Na kliničnem pregledu se zdravnik predvsem pozanima glede hormonske kontracepcije, hormonskega nadomestnega zdravljenja, o družinski anamnezi in ginekološki anamnezi (Novaković et al., 2009), (Alukić, 2019). Ultrazvok (UZ) je rentgenska diagnostična metoda, ki se jo največkrat uporablja do 35. leta starosti. Uporabljamo jo za razlikovanje cist od drugih formacij in za tipne spremembe, ki jih z mamografijo ni mogoče prikazati. Magnetna resonanca (MR) omogoča ločevanje brazgotin od raka, uporablja se za iskanje lokacije narastišča raka. Je primerna slikovna metoda po rekonstrukciji dojke s silikonskimi vložki.
Mamografija je najpogostejša metoda slikanja pri raku dojk. S pomočjo rentgenskih žarkov dobimo sliko, ki nam pokaže dobro kontrastnost med različnimi tkivi, maščobo in kalcinacijami v dojki. Slikanje vedno poteka v dveh projekcijah, da se prikaže vso tkivo. Za boljši prikaz tkiva se pri mamografiji uporablja tudi kompresija. Ta omogoča boljšo geometrijsko ostrino ter boljšo prostorsko ločljivost, zmanjša se dozna obremenitev zaradi manjše debeline tkiva, zmanjšano je gibanje organa. Boljša je tudi vidljivost slike, ker se superponirani elementi razmaknejo. Takšen diagnostični postopek pa ne velja za presejanje raka dojk, kjer uporabljamo le mamografijo (Novaković et al., 2009), (Alukić, 2019).
1.1.5.4 Presejanje raka dojke
Presejanje raka dojke je pregledovanje ljudi brez kliničnih težav, sicer navidezno zdravih žensk v rodni dobi ali žensk v menopavzi za zgodnje odkrivanje raka dojk. Presejalna mamografija je najpogostejši način izvajanja presejanja raka dojke po celem svetu. Drugi načini so še samopregledovanje dojk, ultrazvok, digitalna tomosinteza, magnetna resonanca, identifikacija nekaterih genetskih onkogenov ter klinični pregledi (Shah, Guraya, 2017).
Presejalna mamografija zmanjša smrtnost raka dojke za 20 % do 35 % pri ženskah, starih od 50 do 69 let (W. Fletcher, G. Elmore, 2011). Glavne prednosti presejalnih programov za raka
6
dojke so zgodnje odkrivanje sprememb, razvrščanje in preprečevanje dejavnikov tveganja, posledično manj obsežna zdravljenja, hitrejše okrevanje, boljše preživetje, znižanje umrljivosti ter pravočasno zdravljenje bolezni (Shah, Guraya, 2017).
1.1.6 Presejalni program DORA
V Sloveniji je bil za zgodnje odkrivanje raka dojke ustanovljen presejalni program DORA (DORA = DOjka + RAk). Z izvajanjem so začeli leta 2008 na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Cilj programa je v presejani populaciji odkriti raka dojke v čimbolj zgodnjem stanju ter zmanjšati umrljivost za tem rakom (Južnič Sotlar, 2009). V letu 2020 se je program DORA izvajal na 22 lokacijah po Sloveniji, od tega 16 stacionarnih in 6 mobilnih enotah (Kutnar, 2021).
Program DORA je namenjen ženskam med 50. in 69. letom starosti, saj je v tem obdobju največja verjetnost, da zbolijo za rakom dojke. V sklopu programa DORA so leta 2019 raka na dojkah v Sloveniji odkrili pri 625 ženskah, ki so se kljub prepričanju, da so zdrave, odzvale na vabilo. Skupno pa je bilo leta 2019 opravljenih 107.887 mamografij (Zajec, 2020).
Osnovna preiskava, ki se uporablja za presejanje, je mamografija. Namen je odkriti majhne, klinično še netipne tumorje (Novaković et al., 2009). Približno polovica rakov, odkritih na ta način, je dovolj majhnih, da je potrebna le kirurška odstranitev spremenjenega tkiva in ne celotne dojke (Presejalni programi). Tudi zdravljenje je mnogo bolj uspešno, kot pri napredovani obliki bolezni. S pomočjo programa DORA se zmanjša umrljivost za rakom dojk med ženskami za 25 do 30 odstotkov (Osnovna dejstva o raku, 2020).
Državni program DORA poteka v skladu z Evropskimi smernicami kakovosti. Vsi radiološki inženirji in ostali, ki sodelujejo, potrebujejo dodatna izobraževanja, vsakodnevno pa se preverja tudi kakovost opreme (Zajec, 2020).
Letno v Sloveniji zboli okoli 1100 žensk, pojavnost raka dojka pa narašča. Kljub hitremu razvoju diagnostične medicine rak dojke v polovici primerov še vedno odkrijejo prepozno, ko bolezen ni več v omejenem stadiju. Uvedba presejalnega programa za raka na dojkah v Sloveniji je smiselna, saj lahko s presejalno mamografijo odkrijemo raka v stadiju, ko ta še
7
ni tipen, in je manjši od premera 10mm ter sam tumor še ne daje nobene klinične slike (Kadivec, Krajc, 2010).
Za rakom dojke lahko zbolijo tudi moški, vendar je takih primerov le približno 10 na leto (Borštnar et al., 2006).
Od leta 2009 do leta 2018 je bilo v okviru presejalnega programa DORA odkritih 2415 rakov dojke (Presejanje za raka dojk, 2018).
1.1.7 Podobne raziskave
V Sloveniji je leta 2014 raziskava v sklopu diplomskega dela z naslovom Rak dojke in državni program DORA pokazala, da skoraj polovica žensk takrat ni vedela, s čim se ukvarja program DORA. To je takrat pomenilo, da so ženske v splošni populaciji Slovenije dobro ozaveščene, vendar po mnenju avtorice še vedno premalo (Vukanič, 2014).
V tujini je podobnih raziskav več. Na univerzi v Maleziji so leta 2017 naredili raziskavo na nepedagoškem osebju in sicer na 100 osebah. Ugotovitve študije so bile, da ima večina oseb povprečno stopnjo znanja o raku dojk ter o presejalnih programih. Zaključili so, da imajo osebe povprečno stopnjo ozaveščenosti. Prav tako večji del vprašanih ne izvaja samopregledovanja dojk zaradi prenizke stopnje ozaveščenosti (Mutalib et al., 2019).
V Združenih Arabskih Emiratih so leta 2013 anketirali 247 žensk od 305 žensk v skupini splošne populacije v 4 od 12 centrov za religiozno združevanje žensk v mestu Al Ain. Večina žensk je bilo poročenih, povprečna starost pa je bila 46,1 let. 120 žensk ni izvajalo samopregledovanja dojk, 34,1 % zato ker še nikoli niso slišale za to, 38,3 % teh žensk pa ni izvajalo samopregledovanja zaradi strahu pred patologijo. Zaključili so, da je 5 % žensk dobro ozaveščenih o raku dojke, kar 14 % pa je zelo slabo ozaveščenih. Menijo, da bi bilo treba ozaveščenost povečati. Njihova težava je tudi jezik in nezaupanje v zdravstveni sistem (Elobaid et al., 2014).
V Saudski Arabiji so leta 2018 naredili raziskavo med 395 zdravstvenimi delavci. Povprečna starost je bila 34,7 let. Ugotovili so slabo ozaveščenost pri vprašanjih o dejavnikih tveganja, znakih in simptomih ter o metodah odkrivanja raka. 75 % oseb izvaja samopregledovanje
8
dojk. Le 6 % žensk je na splošno dobro ozaveščenih, 26,8 % pa je srednje ozaveščenih.
Rezultati raziskave so bili slabši od pričakovanih (Heena et al., 2019).
V kanadskem Torontu so leta 2005 anketirali 180 žensk v splošni populaciji starosti med 25 in 45 let. Izpolnjevale so vprašalnike o raku dojke. Določili so dve skupini ozaveščenosti, slabšo in boljšo. 46 % žensk je bilo slabše ozaveščenih, 54 % pa boljše. Polovica anketiranih žensk ne ve dovolj o samopregledovanju dojk, veliko število udeleženk pa ima slabo znanje o dejavnikih tveganja. Rezultati so bili slabši od pričakovanih (Vahabi, 2005).
9
2 NAMEN
Namen diplomskega dela je bil s pomočjo ankete raziskati ozaveščenost žensk, zaposlenih na Zdravstveni fakulteti, o presejalnem programu DORA ter primerjati rezultate med pedagoškimi in nepedagoškimi delavkami.
Na podlagi pregledanih raziskav smo si zastavili naslednja raziskovalna vprašanja:
V1: Ali obstaja razlika v ozaveščenosti med mlajšimi (do 50 let) in starejšimi ženskami (nad 50 let)? (Blažun)
V2: Ali obstajajo razlike v ozaveščenosti glede na stopnjo izobrazbe? (Gartner) V3: Ali obstajajo razlike v ozaveščenosti glede na delovno mesto (pedagoški –
nepedagoški delavec)? (Blažun)
V4: Kolikšen delež žensk ve, kaj je program DORA in kaj je njegov namen?
(Gartner)
V5: Kolikšen delež žensk ve, za kateri vrsti raka je program DORA namenjen?
(Blažun)
V6: Kolikšen delež žensk ve, katera slikovna diagnostika se uporablja pri programu DORA? (Gartner)
V7: V kolikšni meri so ženske seznanjene z dejavniki tveganja? (Blažun)
V8: Kako pogosto anketirane ženske izvajajo samopregledovanje dojk? (Gartner) V9: Kako se pogostost samopregledovanja dojk spreminja glede na starost (do 50 let
in nad 50 let) in stopnjo izobrazbe? (Blažun)
V10: Kolikšen delež žensk se je odzvalo ali se bo odzvalo na povabilo? (Gartner)
10
3 METODE DELA
Pri diplomskem delu smo najprej uporabili deskriptivno metodo. Najprej smo pregledali literaturo. Podatke smo pridobili preko knjig in internetnih člankov. Vire smo iskali s ključnimi besedami presejalni program, DORA, ozaveščenost, rak dojke, mamografija predvsem v podatkovnih bazah PubMed, Cobiss, Google Učenjak, na uradni spletni strani Onkološkega Inštituta (OI) ter na strani organiziranega programa DORA. Pregledali smo tudi določeno literaturo iz knjižnice Ksaverja Meška Slovenj Gradec.
V drugem delu naloge pa smo uporabili kvantitativno metodo zbiranja podatkov s pomočjo pilotnega anketnega vprašalnika. Anketirali smo zaposlene ženske na Zdravstveni fakulteti.
Za izvedbo anketnega vprašalnika smo najprej pridobili dovoljenje dekana Zdravstvene fakultete izr. prof. dr. Andreja Starca (Priloga 1). Anketni vprašalnik je bil narejen na platformi Google Forms. Vseboval je demografska vprašanja in vprašanja o programu DORA. Vprašalnik je dodan v prilogo (Priloga 2).
Vprašalnik smo testirali ter ga prilagodili. Nato smo ga poslali vsem zaposlenim ženskam na Zdravstveni fakulteti preko dekanata. Vprašalnik je bil popolnoma anonimen, rezultati pa so bili uporabljeni izključno za izdelavo tega diplomskega dela.
Po pregledu literature smo v članku o ozaveščenosti zaposlenih žensk v zdravstvu v Saudski Arabiji (Heena et al., 2019). našli določene stopnje ozaveščenosti. Te smo prilagodili glede na naše okoliščine in določili naslednje:
• Do 50 % pravilnih odgovorov = slaba ozaveščenost
• 50 % - 70 % pravilnih odgovorov = zmerna ozaveščenost
• 70 % - 90 % pravilnih odgovorov = dobra ozaveščenost
• Nad 90 % pravilnih odgovorov = odlična ozaveščenost
Pridobljene vzorce podatkov smo statistično analizirali s pomočjo programov Excel in SPSS ter jih med seboj primerjali na podlagi raziskovalnih vprašanj. Za statistično analizo smo uporabili Hi kvadrat test. V primerih, ko je bilo v kakšni skupini manj kot 5 oseb, smo pa uporabili Fisherjev Exact test.
Za ugotavljanje stopnje ozaveščenosti smo uporabili odgovore na vprašanja:
- Ali veste, kaj je namen presejalnega programa DORA?
11
- Program DORA je namenjen zgodnjemu odkrivanju:
- Program DORA je namenjen ženskam starosti:
- Način zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb pri programu DORA je:
- Kateri so po vašem mnenju dejavniki tveganja za nastanek raka?
- Kako pogosto izvajate samopregledovanje dojk?
12
4 REZULTATI
Anketo smo poslali 95 zaposlenim ženskam na Zdravstveni fakulteti. Odgovorilo je 53 žensk. Med vsemi izpolnjenimi anketami je bilo veljavnih 50 anket, kar pomeni 52,6 % odzivnost na vprašalnik.
4.1 Analiza demografskih podatkov
Anketa je vsebovala 3 demografska vprašanja. Anketirane smo vprašali o njihovi starosti, izobrazbi in delovnemu mestu. Odgovori so prikazani v spodnjih tabelah – slika 6, slika 7 in slika 8.
4.1.1 Starost
Iz spodnjega grafikona lahko razberemo, da je na vprašalnik odgovorilo največ žensk v starosti med 50 in 59 let, in sicer 20 oseb, kar predstavlja 40 % vseh žensk, ki so odgovorile na anketo. Najmanjši delež predstavljajo ženske starosti med 60 in 69 let, in sicer 4 osebe (8
%). V starostno skupino od 40 do 49 let spada 14 oseb oziroma 28 %, v skupino od 30 do 39 let 7 oseb (14 %). V skupino pod 30 let pa se uvršča 5 oseb oziroma 10 % anketiranih.
Na anketo ni odgovorila nobena ženska v starostni skupini nad 70 let. Rezultati so prikazani na sliki 1.
13
Slika 1: Starost anketiranih žensk
4.1.2 Izobrazba
Največji delež anketiranih ima magistrsko izobrazbo, in sicer 21 oseb, kar predstavlja 42 % anketiranih. Doktorsko izobrazbo ima 14 oseb (28 %), visokošolsko oziroma univerzitetno 13 oseb (26 %). Po ena oseba ima osnovnošolsko (2 %) in srednješolsko izobrazbo (2 %).
Nihče od anketiranih nima višješolske izobrazbe. Rezultati so prikazani na sliki 2.
Slika 2: Izobrazba anketiranih žensk
14
4.1.3 Delovno mesto
Na vprašanje o delovnem mestu so anketirane lahko odgovorile, da delajo na nepedagoškem oziroma na pedagoškem delovnem mestu. 37 oseb je odgovorilo, da so zaposlene na pedagoškem delovnem mestu, kar predstavlja 74 %. Ostalih 13, oziroma 26 %, je zaposlenih na nepedagoškem delovnem mestu. Rezultati so prikazani na sliki 3.
Slika 3: Delovno mesto anketiranih žensk
4.2 Raziskovalna vprašanja
S pomočjo ankete smo odgovorili na naslednja raziskovalna vprašanja:
4.2.1 Ali obstaja razlika v ozaveščenosti med mlajšimi (do 50 let) in starejšimi ženskami (nad 50 let)?
Ob obdelavi podatkov smo ugotovili, da ne prihaja do statistično značilnih razlik med mlajšimi in starejšimi.
Pri vprašanjih če vedo, čemu je program DORA namenjen ter odkrivanju katerega raka je namenjen, ni prišlo do razlik v odgovorih med ženskami pod 50 let in nad 50 let (vsi odgovori so bili 100 % pravilni). Manjše razlike pri odgovorih med skupinama žensk so se pojavile
15
pri vprašanjih kateri starostni skupini žensk je program namenjen (le 1 ženska oziroma 2 % v skupini pod 50 let je odgovorila napačno) ter katera slikovna diagnostika se uporablja pri odkrivanju predrakavih sprememb (4 % žensk je odgovorilo napačno, ena ženska starosti pod 50 let in ena nad 50 let). Pri teh vprašanjih so nekoliko bolje odgovarjale ženske, starejše od 50 let, a razlike nikjer niso statistično značilne (Fisherjev Exact test, p > 0,05). Ženske v starostni skupini nad 50 let so tudi nekoliko bolj pravilno odgovarjale na vprašanje o dejavnikih tveganja. Se pa vse ženske nad 50 let pogosto (enkrat na mesec ali petkrat na leto) samopregledujejo, medtem ko se nekatere pod 50 let pregledujejo manjkrat (29 % žensk pod 50 let), kar je razvidno iz spodnjega grafa na sliki 4.
Slika 4: Stopnja pogostosti samopregledovanja dojk glede na starost
4.2.2 Ali obstajajo razlike v ozaveščenosti glede na stopnjo izobrazbe?
Ob obdelavi podatkov smo ugotovili, da ne prihaja do statistično značilnih razlik med ženskami z različnimi stopnjami izobrazbe.
Vprašanji o namenu programa ter kateri vrsti raka je namenjen program so vse ženske odgovorile pravilno. Pri vprašanju, kateri starostni skupini je program DORA namenjen, je narobe odgovorila le ena ženska (2 %) z visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo. Pri vprašanju o vrsti slikovne diagnostike sta napačno odgovorili dve ženski, in sicer ena (2 %),
16
z magistrsko izobrazbo ena (2 %) pa z visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo. Nikjer ni statistično značilnih razlik (Fisherjev Exact test, p > 0,05). Vse dejavnike tveganja je pravilno označilo 5 žensk (10 %) z magistrsko stopnjo izobrazbe, ena (2 %) z doktoratom ter dve (4 %) z visokošolsko ali univerzitetno stopnjo izobrazbe.
4.2.3 Ali obstajajo razlike v ozaveščenosti glede na delovno mesto (pedagoški – nepedagoški delavec)?
Ob obdelavi podatkov smo ugotovili, da ne prihaja do statistično značilnih razlik med ženskami z različnim delovnim mestom.
Ena nepedagoška delavka je na vprašanje, kateri starostni skupini je program namenjen, odgovorila napačno. Po ena pedagoška in nepedagoška delavka sta napačno odgovorili na vprašanje o načinu odkrivanja predrakavih sprememb. Vse pravilne dejavnike tveganja je izbralo 13,5 % pedagoških delavk in 23 % nepedagoških delavk, torej so se nepedagoške pri tem vprašanju nekoliko odrezale bolje. Največji delež obeh skupin delavk se pregleduje enkrat na mesec, kar je razvidno iz spodnjega grafa na sliki 5.
Slika 5: Samopregledovanje dojk glede na delovno mesto
17
4.2.4 Kolikšen delež žensk ve, kaj je program DORA in kaj je njegov namen?
Vse anketirane ženske (100 %) vedo, kaj je program DORA in da je namenjen zgodnjemu odkrivanju predrakavih sprememb.
4.2.5 Kolikšen delež žensk ve, za kateri vrsti raka je program DORA namenjen?
Vse anketirane ženske (100 %) vedo, da je program DORA namenjen zgodnjemu odkrivanju raka dojk.
4.2.6 Kolikšen delež žensk ve, katera slikovna diagnostika se uporablja pri programu DORA?
Velika večina anketiranih žensk (96 %) ve, da se kot slikovna diagnostika pri programu DORA uporablja mamografija. 4 % žensk pa meni, da se uporablja ultrazvok. Rezultati so prikazani na sliki 6.
Slika 6: Slikovna diagnostika
18
4.2.7 V kolikšni meri so ženske seznanjene z dejavniki tveganja?
Ženske so na splošno dobro seznanjene z dejavniki tveganja. Le ena je označila enega od dveh napačnih odgovorov (veliko število porodov). Le 8 žensk (16 %) izbralo hkrati vse pravilne dejavnike tveganja. Ostale so izbirale pravilne odgovore, a ne vseh pravilnih skupaj.
Odgovori so prikazani na sliki 7.
Slika 7: Dejavniki tveganja
4.2.8 Kako pogosto anketirane ženske izvajajo samopregledovanje dojk?
58 % žensk izvaja samopregledovanje dojk tako pogosto, kot je priporočeno. 10 % jih izvaja enkrat na leto, 12 % petkrat na leto, nekoliko zaskrbljujoč pa je rezultat, da kar petina (20
%) žensk samopregledovanja dojk ne izvaja nikoli. Rezultati so prikazani na sliki 8.
19
Slika 8: Pogostost samopregledovanja dojk
4.2.9 Kako se pogostost samopregledovanja dojk spreminja glede na starost (do 50 let in nad 50 let) in stopnjo izobrazbe?
V vsaki starostni skupini je bilo 25 žensk. Največji delež žensk iz obeh skupin (64 % žensk starejših od 50 let ter 52 % žensk, mlajših od 50 let) si samopregleduje dojke enkrat na mesec, tako kot je priporočeno. Nikoli se ne pregleduje kar 24 % žensk nad 50 let in 16,7 % žensk, mlajših od 50 let.
Iz tega lahko zaključimo, da si več žensk iz starostne skupine nad 50 let samopregleduje dojke tako, kot je priporočeno, v primerjavi z mlajšimi od 50 let. Rezultati so prikazani na sliki 9.
20
Slika 9: Pogostost samopregledovanja dojk glede na starost
Največji delež žensk z doktoratom si samopregleduje dojke enkrat na mesec, in sicer 71,4
%. Tako je tudi pri magistrski izobrazbi (61,9 %). Ena ženska (7,1 %) z doktoratom se ne pregleduje nikoli. Pri magistrski izobrazbi sta taki ženski dve (9,5 %). Pri visokošolski ali univerzitetni izobrazbi si enako število žensk dojke samopregleduje enkrat na mesec ali nikoli (oboje po 38,5 %). 100 % žensk s srednješolsko izobrazbo si ne samopregleduje dojk in 100 % žensk z osnovnošolsko izobrazbo si samopregleduje dojke enkrat na mesec.
Iz tega lahko ugotovimo, da si ženske z višjo izobrazbo dojke samopregledujejo pogosteje.
Pri ženskah z osnovnošolsko in srednješolsko izobrazbo pa nimamo dovolj podatkov za primerjavo. Rezultati so prikazani na sliki 10.
21
Slika 10: Pogostost samopregledovanja dojk glede na izobrazbo
4.2.10 Kolikšen delež žensk se je odzvalo ali se bo odzvalo na povabilo?
Od 50 anketiranih žensk se jih 47 je ali pa se še bo odzvalo na povabilo na program DORA.
To je 94 % žensk. 2 ženski se na povabilo nista odzvali, ena pa še ne ve, če se bo odzvala, ko bo dobila povabilo.
22
5 RAZPRAVA
V namenu smo si zadali, da bomo določili splošno stopnjo ozaveščenosti o programu DORA.
Pri vprašanju o namenu presejalnega programa je pravilni odgovor, da je namenjen zgodnjemu odkrivanju predrakavih sprememb. Namenjen je raku dojke. Pregleduje se ženske v starostni skupini med 50 in 69 let s pomočjo mamografije. Pri teh štirih vprašanjih je ozaveščenost odlična, saj je bilo nad 90 % pravilnih odgovorov.
Pri vprašanju o pogostosti samopregledovanja dojk je priporočen odgovor enkrat na mesec.
To počne 58 % žensk. Glede na te odgovore je ozaveščenost zmerna (od 50 % do 70 % pravilnih odgovorov).
Pri dejavnikih tveganja je le 8 žensk izbralo vse pravilne odgovore. To predstavlja 16 % pravilnih odgovorov in s tem slabo ozaveščenost o dejavnikih tveganja (do 50 % pravilnih odgovorov).
Glede na vsa vprašanja je bilo pravilnih odgovorov povprečno 78 %. To predstavlja dobro ozaveščenost vseh zaposlenih žensk na Zdravstveni fakulteti (od 70 % do 90 % pravilnih odgovorov).
V primerjavi s podobnimi raziskavami smo ugotovili, da so ženske, zaposlene na Zdravstveni fakulteti leta 2021 bolje ozaveščene od žensk v splošni populaciji leta 2014 (Vukanič, 2014). V primerjavi z raziskavo na univerzi v Maleziji leta 2017 (Mutalib et al., 2019), so rezultati podobni z rezultati iz naše raziskave. V primerjavi z raziskavami v Združenih Arabskih Emiratih leta 2013 (Elobaid et al., 2014) in Saudski Arabiji leta 2018 (Heena et al., 2019) so rezultati naše raziskave izrazito boljši, saj je naša raziskava pokazala splošno dobro ozaveščenost, v omenjenih dveh tujin raziskavah pa je bilo dobro ozaveščenih le 5 % (Združeni Arabski Emirati) in 6 % (Saudska Arabija) anketiranih. V primerjavi z nekoliko starejšo raziskavo, ki so jo leta 2005 izvedli v Kanadi (Vahabi, 2005), so ženske, zaposlene na Zdravstveni fakulteti, bolje ozaveščene, vendar so rezultati težko primerljivi z raziskavo pred 16 leti.
S primerjavami smo ugotovili, da so ženske, zaposlene na Zdravstveni fakulteti, precej bolje ozaveščene kot ženske v tujih državah. Prav tako se ozaveščenost skozi leta v Sloveniji zvišuje.
23
Prednost našega diplomskega dela je predvsem to, da zdaj poznamo stanje ozaveščenosti žensk na Zdravstveni fakulteti. Na podlagi zavedanja rezultatov lahko s pomočjo predavanj in drugih projektov stanje izboljšamo. Naša raziskava je po pregledu literature ena od dveh raziskav o tej temi v Sloveniji in bo v prihodnosti pripomogla za lažjo primerjavo in spremljanje napredka ozaveščenosti pri drugih podobnih raziskavah. Slabost naše raziskave je premajhen vzorec anketiranih oseb in s tem otežena ter pomanjkljiva primerjava med različnimi skupinami. S tako majhnim vzorcem smo težko primerjali rezultate z drugimi podobnimi raziskavami v Sloveniji in v tujini, saj so bile težje primerljive zaradi velikih razlik v številu anketiranih. Če bi ponovno izvedli raziskavo, bi anketirali večje število oseb.
Prav tako bi v anketni vprašalnik dodali nekaj več vprašanj, tako demografskih kot tudi vprašanj o presejalnem programu DORA ter o raku dojke.
24
6 ZAKLJUČEK
Rak dojke je eden najpogostejših rakov pri ženskah. Za hitrejše odkrivanje raka naj bi se ženske redno vsak mesec samopregledovale, ob kakršnihkoli spremembah ali dedni pogojenosti pa obiskale klinične preglede ter diagnostične preiskave kot sta ultrazvok in mamografija. S presejalnim programom DORA skušamo odkriti še predrakave spremembe, kar pripomore k hitrejši obravnavi in bolj uspešnemu zdravljenju.
Namen diplomskega dela je bil raziskati ozaveščenost žensk, zaposlenih na Zdravstveni fakulteti, o presejalnem programu DORA in primerjati rezultate po določenih skupinah. S pomočjo ankete in obdelave podatkov smo ugotovili, da so ženske pri nekaterih vprašanjih odlično ozaveščene (splošna vprašanja), pri določenih pa slabo (dejavniki tveganja). Več kot polovica žensk se samopregleduje enkrat na mesec, petina žensk pa še vedno nikoli, kar predstavlja zmerno ozaveščenost. Na splošno pa smo ocenili, da so ženske dobro ozaveščene o programu DORA. Pri primerjavi med različnimi skupinami (delovno mesto, starost, izobrazba) nikjer ni bilo statistično značilnih razlik. S tem smo dosegli svoj namen.
Naše mnenje je, da so ženske dobro, a še vedno premalo ozaveščene o pomembnosti zgodnjega odkrivanja raka in o dejavnikih tveganja, ki pomembno vplivajo na nastanek raka.
Da bi to izboljšali, bi na Zdravstveni fakulteti lahko potekala dodatna izobraževanja, predavanja in drugi načini ozaveščanj o raku dojk za pedagoške in tudi za nepedagoške delavce.
25
7 LITERATURA IN DOKUMENTACIJSKI VIRI
Akram M, Iqbal M, Daniyal M, Khan AU (2017). Awareness and Current Knowledge of Breast Cancer. Biological Research 50 (1): 1–23. doi:10.1186/s40659-017-0140-9.
Dostopno na: https://biolres.biomedcentral.com/articles/10.1186/s40659-017-0140-9 <11.
11. 2020>.
Alukić E (2019). Mamografska diagnostika - anatomija in patologija. Ljubljana:
Zdravstvena fakulteta.
Borštnar S, Bračko M, Čufer T et al. (2006). Rak dojke: kaj morate vedeti. Ljubljana:
Onkološki inštitut.
Elobaid YE, Aw TC, Grivna M et al. (2014). Breast Cancer Screening Awareness, Knowledge, and Practice among Arab Women in the United Arab Emirates: A Cross- Sectional Survey. PLoS ONE 9 (9): doi:10.1371/journal.pone.0105783. Dostopno na:
https://journals.plos.org/plosone/article?id=10.1371/journal.pone.0105783 <11. 11. 2020>.
Heena H, Durrani S, Riaz M, Alfayyad I et al. (2019). Knowledge, Attitudes, and Practices Related to Breast Cancer Screening among Female Health Care Professionals: A Cross Sectional Study. BMC Women’s Health 19 (1): 1–11. doi:10.1186/s12905-019-0819-x.
Dostopno na: https://bmcwomenshealth.biomedcentral.com/articles/10.1186/s12905-019- 0819-x <11. 11. 2020>.
Južnič Sotlar M (2009). Program Dora za zgodnje odkrivanje raka dojk. Dostopno na:
https://www.viva.si/Rak-Onkologija/4862/Program-Dora-za-zgodnje-odkrivanje-raka-dojk
<11. 11. 2020>.
Kadivec M, Krajc M (2010). Presejalni program dora za zdravje žensk. Pacientke z Rakom dojk - trendi in novosti 14–22.
Kutnar V (2021). Lokacije programa DORA v letu 2020.
Mutalib AMBA, Moey S-F, Kamarudin NNAB (2019). Awareness, Knowledge and Breast Cancer Screening Practices among Iium Non-Academic Staff. International Journal Of
Allied Health Sciences 3 (2): 616–624. Dostopno na:
https://journals.iium.edu.my/ijahs/index.php/IJAHS/article/view/181/195 <15. 4. 2021>.
26
Novaković S, Hočevar M, Jezeršek Novaković B et al. (2009). Onkologija: raziskovanje, diagnostika in zdravljenje raka. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Osnovna dejstva o raku (2020). Ljubljana: Onkološki inštitut. Dostopno na:
https://www.onko-
i.si/za_javnost_in_bolnike/osnovna_dejstva_o_raku?fbclid=IwAR0sB3pnlxA1AoNZBGiP NBXamndBq-NYISfnbQx0Upyt1-nlK6brj5iIC4g <11. 11. 2020>.
Presejalni programi. Dostopno na: https://europadonna.si/ostani-zdrav/presejalni-programi/
<11. 11. 2020>.
Presejanje za raka dojk (2018). Dostopno na: https://dora.onko-i.si/presejanje_za_raka_dojk
<11. 11. 2020>.
Primic Žakelj M, Zadnik V, Žagar T (2013). Rak dojke: zbolevnost, preživetje in dejavniki tveganja. Pacienti z rakom dojke - trendi in novosti 5–13.
Shah T, Guraya S (2017). Breast Cancer Screening Programs: Review of Merits, Demerits, and Recent Recommendations Practiced across the World. Journal of Microscopy and Ultrastructure 5 (2): 1–59. doi:10.1016/j.jmau.2016.10.002. Dostopno na:
https://www.jmau.org/article.asp?issn=2213-
879X;year=2017;volume=5;issue=2;spage=59;epage=69;aulast=Shah <15. 4. 2021>.
Škulj P, Babuder B, Zadnik V (2014). SLORA - Slovenija in rak. Onkološki inštitut Ljubljana, Registe raka Republike Slovenije, Epidemiologija in register raka 67–73.
Dostopno na: http://www.slora.si/rak-v-sloveniji <11. 11. 2020>.
Vahabi M (2005). Knowledge of Breast Cancer and Screening Practices. Health Education Journal 64 (3): 218–228. doi:10.1177/001789690506400303. Dostopno na:
https://journals.sagepub.com/doi/abs/10.1177/001789690506400303 <15. 4. 2021>.
Vukanič S (2014). Rak dojke in državni program DORA. Diplomsko delo. Maribor:
Fakulteta za zdravstvene vede.
W. Fletcher S, G. Elmore J (2011). Mammographic Screening for Breast Cancer. The New England journal of Medicine 348 (17): 1672–1680. doi:10.1056/NEJMcp021804. Dostopno na:
27
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3157308/?fbclid=IwAR2VoqLjt0OWCqD _RmuLb-GxUGo0Q48EJdpLaX8Ly9tvrd_iCiDaA3T2Bs8 <11. 11. 2020>.
Zadnik V, Primic M, Žagar T (2017). Osnovni podatki o raku v Sloveniji. 1–15.
https://www.onko-
i.si/fileadmin/onko/datoteke/dokumenti/RRS/Rak_v_Sloveniji_2017.pdf.
Zadnik V, Primic M, Žagar T (2019). Osnovni podatki o raku v Sloveniji. 1–15.
https://www.onko-
i.si/fileadmin/onko/datoteke/dokumenti/RRS/Rak_v_Sloveniji_2019.pdf.
Zajec D (2020). Evropski teden boja proti raku se začenja s ponovnim zagonom programa Dora, v sklopu katerega so letos pri 149 Slovenkah raka na prsih odkrili v zgodnji fazi, ko so možnosti za ozdravitev največje. Ljubljana. Dostopno na:
https://www.zdravstveniportal.si/zdravstvo/sistem/555/program-dora-rak-na-prsih <11. 11.
2020>
8 PRILOGE
8.1 Dovoljenje dekana za raziskavo na Zdravstveni fakulteti
8.2 Anketni vprašalnik
ANKETA O OZAVEŠČENOSTI ZAPOSLENIH NA ZDRAVSTVENI FAKULTETI O PRESEJALNEM PROGRAMU DORA
Sva Zala Blažun in Katja Gartner, študentki 3. letnika Radiološke tehnologije na Zdravstveni fakulteti. V okviru študija pripravljava diplomsko delo z naslovom Ozaveščenost zaposlenih na Zdravstveni fakulteti o presejalnem programu DORA. Glavni del te raziskave je anketa, zato Vas vljudno prosiva, da jo izpolnite. V anketi so vprašanja o programu DORA. Anketa je popolnoma anonimna, rezultati pa bodo uporabljeni izključno za izdelavo diplomskega dela.
Na vprašanja odgovorite tako, da izberete ustrezni odgovor. Pri nekaterih vprašanjih je možno označiti več odgovorov.
Za sodelovanje se Vam najlepše zahvaljujeva.
Vprašanja o programu DORA
1. Ali ste že slišali za program DORA?
• da
• ne
• ne vem
2. Ali veste kaj je namen presejalnega programa za raka?
• zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb
• hitrejša obravnava pacienta
• podrobnejša posvetitev družinski anamnezi 3. Program DORA je namenjen zgodnjemu odkrivanju:
• raka dojke
• raka materničnega vratu
• raka jajčnikov
4. Ali menite, da je smiselno imeti presejalne programe?
• da
• ne
• ne vem
5. Program DORA je namenjen ženskam starosti:
• 20-39 let
• 30-49 let
• 50-69 let
• 60-79 let
6. Koliko % žensk se odzove na povabilo na program?
• 65 %
• 70 %
• 75 %
7. Način zgodnjega odkrivanja raka pri programu DORA je:
• Ultrazvok
• Mamografija
• Magnetna resonanca
8. V letu 2019 so izvedli presejalno mamografijo v okviru programa DORA pri 107.887 ženskah. Pri koliko ženskah menite, da so odkrili raka v zgodnji neinvazivni fazi?
• 625
• 515
• 575
9. Kateri so dejavniki tveganja za nastanek raka? (možnih je več odgovorov)
• Debelost
• Alkohol
• Kajenje
• Visoka starost pri prvi menstruaciji (do 11. let)
• Veliko število porodov (najmanj 5)
• Dojenje
• Genetika
10. Pri zgodnjem odkrivanju raka dojk je zelo pomembno tudi samopregledovanje dojk.
Kako pogosto izvajate samopregledovanje?
• Nikoli
• 1x na mesec
• 1x na leto
• 5x na leto
11. Ali ste že dobili povabilo na program DORA?
• da
• ne
• ne vem
12. Ali ste se na povabilo odzvale? (to vprašanje se prikaže le tistim, ki so na 16.
vprašanje odgovorile z DA)
• da
• ne
• ne vem
13. Ali se boste na povabilo odzvale, ko ga boste dobile? (to vprašanje se pokaže le tistim, ki so na 16. vprašanje odgovorile z NE)
• da
• ne
• ne vem
14. Če se na povabilo niste ali se ne boste odzvale, kaj je razlog? (možnih je več odgovorov)
• Strah pred bolečino pri slikovni diagnostiki
• Prepričanje, da sem zdrava
• Strah pred diagnozo
• Drugo Demografska vprašanja
15. Starost
• pod 30 let
• 30-39 let
• 40-49 let
• 50-59 let
• 60-69 let
• nad 70 let 16. Izobrazba:
• Osnovnošolska izobrazba
• Srednješolska izobrazba
• Višješolska izobrazba
• visokošolska ali univerzitetna izobrazba
• magisterij
• doktorat 17. Delovno mesto:
• pedagoški delavec
• nepedagoški delavec
