V svetovni literaturi je mogoče najti veliko področij, kjer se biblioterapija v takšni ali drugačni obliki uporablja oz. se je uporabljala. V slovenski strokovni literaturi je tega zaslediti veliko manj. V podatkovnem sistemu COBISS je v času pisanja tega magistrskega dela 119 zadetkov pod iskalnim ključem za biblioterapijo. Največ je člankov, velik delež pa
in magistrskih del in evalvacij dela praktikov, obširnejše strokovne raziskave na to temo pa v Sloveniji praktično ni, kljub temu da se morda metoda na takšen ali drugačen način vključuje v delo psihosocialnih strokovnjakov. Strokovni članki so v večini primerov napisani na podlagi izkušenj praktikov, ki sami izvajajo oblike biblioterapije ali pa imajo z njo stik.
Obsežnejšega priročnika ali strokovne knjige razen priročnika Biblioterapija avtorjev Reščič Rihar in Urbanija (1999), v slovenščini ni. Veliko več je najti na temo branja, bralnega razumevanja, na temo pravljic in vključevanja literature v delo z otroki. V nadaljevanju so predstavljena področja in načini uporabe biblioterapije v Sloveniji in po svetu.
3.4.1 Zdravljenje alkoholizma
Kot prva je omenjena biblioterapija za zdravljenje alkoholizma pri odraslih. V predstavitev področij je vključena, ker je edino področje v Sloveniji, kjer je biblioterapija jasno definirana in opisana.
V slovenskem okolju je verjetno najbolj znana uporaba biblioterapije, kot jo je uporabljal Janez Rugelj v svojem programu za alkoholike. Biblioterapijo je uporabljal kot eno izmed vzgojno-terapevtskih sredstev (tudi psihoterapevtsko sredstvo) v socialno-andragoškem sistemu zdravljenja in urejanja alkoholikov in drugih ljudi v stiski. Poleg branja strokovne in leposlovne literature pa je s tem povezano tudi pisanje utrinkov. Udeleženci programa morajo na leto prebrati najmanj 20 knjig, od tega jih je 10 leposlovnih in 10 strokovnih. Strokovne knjige zajemajo tematiko zasvojenosti, predvsem alkoholizma in drugih področij stisk, ki jih obravnavajo v programu. Na podlagi študija strokovne literature so v programu obvezni tudi izpiti na omenjene tematike. Na prebrane knjige (predvsem leposlovne) pa morajo udeleženci pisati utrinke. Ti utrinki niso ocena dela, ampak proste asociacije, ki se jim ob branju porajajo in se nanašajo na njihovo življenje. Utrinke Rugelj opiše kot uvid v podzavest, razprava in pisanje o teh utrinkih pa pomagata pri predelavi morebitnih travm. Razprava o teh utrinkih poteka na urah biblioterapije, ki so oblika skupinske psihoterapije. Možnost razvoja biblioterapije vidi Rugelj kot dodatno terapevtsko sredstvo v psihoterapiji. Branje lahko nudi pomoč pri pospeševanju uvida in dvigu motivacije za spremembe. Zdi se mu dovolj, da o določeni stvari preberemo, ni potrebno, da terapevt »razlaga«, ampak po prebranem zgolj preveri, kako je pacient razumel prebrano. Težavo vidi v premajhnem znanju psihoterapevta o literaturi (Rugelj, 1999).
Rugelj (2000, str. 693) biblioterapijo, ki jo prakticira, definira kot modificirano biblioterapijo:
»Razlika med biblioterapijo v svetovni literaturi in mojo modificirano biblioterapijo je v tem, da prva priporoča branje strokovnih knjig z vsebino, ki se nanaša samo na naravo težav, v našem modelu pa biblioterapija učinkuje na naslednje načine:
− spoznavanje alkoholizma in vseh težav, ki so povezane z njim, s pomočjo strokovnih knjig;
− spoznavanje narkomanije, nevroze, zdrsa v psihogeno psihozo, faliranosti, krize partnerstva itn. s pomočjo študija knjig z omenjenih področij;
− na podlagi obvezne literature in literature po izbiri z vsebino, ki se nanaša na različna področja človekovega življenja, lahko pride do prebujanja doživljanja, kar utegne privesti do kvalitetnih sprememb v osebnosti rasti človeka.«
Literatura mora biti v procesu skrbno izbrana, kjer je poleg poznavanja osebe in njene psihodinamike pomembno tudi dobro poznavanje leposlovja. Poznavanje posameznika zajema tudi njegovo psihofizično stanje in v kateri fazi pripravljenosti na spremembe je posameznik. Na podlagi vsega tega se potem izbere ustrezen pristop dela. Raziskava, ki je sestavljena iz kvantitativnega in kvalitativnega dela, pokaže, da je najbolj učinkovito leposlovno delo, ki združuje optimistično sporočilo, brez tematike odvisnosti od alkohola in izkušnje, podobne udeleženčevim (Furlan, 2013, str. 89).
3.4.2 Vedenjske težave
Na področju spreminjanja vedenja se biblioterapija lahko uporabi pri zmanjšanju agresivnega vedenja. Z literaturo se lahko ozavešča o razlogih za agresivno vedenje in njenem vplivu, skozi pogovor pa pokaže možnosti za konstruktivno reševanje težav. Raziskava je pokazala, da se je pri dečkih skupinska biblioterapija pokazala kot učinkovita pri zmanjšanju agresivnosti in doseganju konstruktivnega reševanja težav (Shechtman, 1999, 2009).
3.4.3 Pomoč po travmatičnem dogodku
Biblioterapija je potekala z otroki, ki so doživeli orkan Katrina in so bili prepoznani kot travmatizirani. Zaradi dogodka in tudi posledic selitve ter novega okolja so se pri njih pojavljali občutek zapuščenosti, anksioznosti, tudi učne težave, občutek, da ne sodijo v svoje okolje, pomanjkanje pripadnosti itd. Z njimi se je izvajala večletna skupinska biblioterapija (branje in diskusija v skupini), ki je zasledovala cilje na več ravneh (reševanje trenutne situacije/kriz, kratkoročni in dolgoročni cilji) (Stewart, Ames, 2014). Ta način dela lahko pomaga pri otrocih, ki so žrtve zlorab. Pogosto so druge oblike terapije težje izvedljive, sploh kadar gre za pogovor o zlorabi. Skozi literaturo in druge oblike aktivnosti, ki spremljajo biblioterapijo, lahko otroci izrazijo svoja čustva, ne da bi se počutili ogrožene (Pardeck, 1990).
3.4.4 Biblioterapija pri delu z manjšinami
V literaturi se pojavlja izraz culturally affirming/relevant/sensitive bibliotherapy. Gre za uporabo literature pri delu z manjšinami oz. pripadniki druge kulture, etnične skupine.
Literatura je napisana za te manjšine ali pa avtor izhaja iz nje. Glavni namen je ozavestiti lastno kulturno zavedanje posameznika ter ozavestiti in spremeniti poglede, dojemanja, predsodke, ki so jih na svojo kulturo ponotranjili zaradi odnosa večinske družbe do njih. S tem so doseženi tudi večja samozavest posameznika, pozitivni občutki in iskanje sprememb svoje situacije (Schliebner, 1992, McCoy, McKay, 2006).
3.4.5 Čustvene težave
Raziskava potrjuje pozitivne učinke literature, ki je prilagojena posebnim potrebam otrok.
Pokazali so se pozitivni učinki na stopnjo anksioznosti, izražanja agresije in nasilnega vedenja ter pogled na prihodnost. Uporabljena je bila literatura s superjunaki pri otrocih, katerih je vsaj eden od staršev odsoten (Betzalel, Shechtman, 2017). Na področju čustvenih težav se je biblioterapija pokazala učinkovita pri zmanjšanju socialne anksioznosti pri delu z otroki v stanovanjski skupini (Betzalel in Shechtman, 2009).