podporo aparatov in za tako posebno nego tudi podporo visoko specializiranega medicin-skega osebja, zato “v statistiki” predstavljajo največjo skupino “bolnikov”. Tisti, ki so rojeni le nekaj tednov prezgodaj, potrebujejo po rojstvu predvsem dodatno toploto in potrpežljivost pri hranjenju. Med nedonošenčki pa so tudi otroci,
“majhni” komaj za dlan, ki ob rojstvu tehtajo manj kot kilogram – v Sloveniji je vsako leto skoraj sto takih. Vsak od njih je svoja zgodba, vsak bije skupaj s starši in medicinskim ose-bjem boj za preživetje, za zdravo, ustvarjalno in zadovoljno življenje.
v vSAKoLetNem DrUžeNJU NeDoNoŠeNIH otroK IN NJIHovIH StArŠev v moSteCU Se NAZorNo vIDI, KAKo IZ mAJHNegA rASte veLIKo
V kriznih časih, ko marsikdaj ob mnogo manj grozečih pogojih ne znamo biti več optimistič-ni, so ta drobcena bitja najboljši vzor in dokaz, da sreča ne pride sama od sebe, amapak z odločenostjo za pot navzgor, vztrajnostjo in s prepričanjem, da je življenje vredno živeti, lah-ko dosežemo tudi tisto slah-koraj nemogoče. To sta dosegla tudi pred 18 leti rojena zelo nezrela
“700-gramska” dvojčka Janina in Domen, da-nes zlata maturanta z najboljšim uspehom na mednarodni maturi in bodoča študenta medi-cine oziroma mehatronike.
Tudi Maruša Pajnič, nekoč za dlan velika novo-rojenčica, je že pri 13 letih dosegla skoraj ne-mogoče – ne le da je izvrstna učenka, ki dobiva priznanja za šolski uspeh, ampak s svojimi deli, ki so razstavljena v Taborjevi galeriji UKC, do-kazuje, da je zrela umetnica, o kateri bomo še veliko slišali in brali ter cenili njena dela.
Razstava pa ni le v ponos Maruši, njenim staršem, mentorjem in učiteljem, ampak tudi najlepša zahvala vsem, ki smo in so verjeli vanjo. Ne nazadnje je tudi dokaz družbi, kako pomembno je dati možnosti za življenje tudi najbolj nebogljenim, pa naj gre za otroke ali druge ranljive skupine prebivalstva.
Da je bilo razpoloženje kar se da prijazno, so poskrbeli mladi glasbeniki in hkrati pevci, Ma-tej Slavec – bas kitara, Tine Lustek – kitara, Peter Vode – cajon (kahin), ki so pripravili do-padljiv program s pesmimi: Blue Bossa, Pole-tna noč, Ta vlak, Zemlja pleše, Z Goričkega v Piran in Sweet home Chicago.
v avli UKC Ljubljana je bila v septembru in oktobru 2015 na ogled go-stujoča razstava Narodne in univerzitetne knjižnice »Ko mrtvi žive uče – anatomija skozi čas«. Njeno poslanstvo je bilo, da številne mimoido-če seznani z izjemno dolgo razvojno potjo anatomije in njenimi velikimi koraki, ki jih je naredila predvsem v renesančnem času, ko je anatom-ska sekcija uradno dobila pravico na medicinskih fakultetah razvite evrope. Njena osrednja avtorica, zdravnica in zgodovinarka medicine redna prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, je prepričana, da je razstava s svojo resnično zanimivo zgodbo nagovorila številne. Pripoved anatom-skega razvoja stopa daleč čez meje medicine in se vidno predstavlja tudi v številnih umetniških presežkih Leonarda da vincija in drugih velikanih upodabljajoče umetnosti sodobnejšega časa.
O NUK-ovem projektu razvoja anatomije je dr. Sonja Svoljšak, soavtorica razstave, zapisala:
»Konec avgusta se je v Narodni in univerzitetni knjižnici zaključila odmevna razstava o zgodovi-ni anatomije, ki smo jo z zdravzgodovi-nico in predstojzgodovi-nico Inštituta za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani redna prof. dr. Zvonko Zupanič Slavec pripravili ob petstoletnici rojstva najpomembnejšega anatoma vseh časov, Flamca Andreasa Vesaliusa (1514–1564).
Ob tej priložnosti smo širši javnosti predstavili bogato znanstveno dediščino, ki jo hranimo v naših zbirkah, nekaj zanimivejših eksponatov pa smo si izposodili tudi v Semeniški knjižnici ter na Inštitutu za anatomijo in Inštitutu za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.«
Obiskovalci so se lahko seznanili s številnimi zanimivostmi s področja razvoja anatomije ozi-roma anatomske znanosti v antiki, srednjem veku ter renesansi in novem veku, poudarek pa je bil na prelomnih odkritjih in posameznikih, ki so pomembno prispevali k razvoju anatomske znanosti. Posebni tematski sklopi oziroma plakati so obravnavali anatomsko gledališče, vo-ščene anatomske modele, povezave med anatomijo, umetnostjo in duhovnostjo ter razvoj anatomije na Slovenskem.
Knjiga Andreasa Vesaliusa, pionirja renesančne anatomije, je na ogled na razstavi (foto: Staš Solman)
razstava »ko mrtvi žIve UČe –
anatomija skozi čas«
Anja Krek, vodja galerije KUD UKCL
nadaljevanje na naslednji strani
POGLED NAZAJ
36
INTERNO | november 2015 | št. 03
Na ogled so bila Hipokratova in Galenova dela, medicinski priročnik arabskega zdravnika Mesueja, Avicennova medicinska enciklopedija, Amuscov anatomski atlas, ena od izdaj anatomskega atlasa Bartolomea Eustachija, študija limfatičnega sistema Casparja Bartholina, anatomija človeškega očesa Johanna Gottfrieda Zinna, anatomska študija noseče maternice Williama Hunterja, anatomski učbeniki Augusta Karla Bocka, študije zgradbe žlez Johannesa Petra Müllerja, pa tudi nekaj pomemb-nejših slovenskih anatomskih del, kot sta terminološka slovarja Alojzija Homana in Janeza Plečnika. Najdragocenejša eksponata sta bila prelo-mno anatomsko delo o zgradbi človekovega telesa Andreasa Vesaliusa ter bogato ilustrirana rokopisna kompilacija srednjeveških medicinskih razprav, ki jih je v 15. stoletju zbral Johannes de Ketham.
Pisnim spomenikom razvoja anato-mije in plakatom smo dodali tudi
nekaj anatomskih učnih pripo-močkov in modelov. Vse raz-stavljene knjige, ki niso pod
avtorskopravno zaščito, smo digitalizirali ter njihove digitalne kopije ponudili na ogled v razstavni dvorani in na portalu Digitalne knjižni-ce Slovenije.
Ob razstavi, ki smo jo ob fanfarah in anatomskem gledališču slavno-stno odprli 16. aprila, smo pripravili tudi tri tematska predavanja. Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec je predstavila razvoj anatomije prek dela dveh renesančnih velikanov znanosti in ume-tnosti, tj. Leonarda da Vincija in Andreasa Vesaliusa. Predstojnik Inštitu-ta za anatomijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Dean Ravnik je povzel razvoj anatomije na Slovenskem, umetnostna zgodovi-narka in kustosinja dr. Petja Grafenauer pa je analizirala umetniško te-matizacijo človeškega anatomskega modela na primeru opusa Damiena Hirsta. Izvedli smo tudi sedemnajst javnih vodstev in vodstev za večje organizirane skupine. Ob razstavi je izšla spremljevalna publikacija z zgo-dovinskim pregledom razvoja anatomije in predstavitvijo razstavljenih knjig, ki je bila tako kot razstava v celoti dvojezična. Obiskovalcem so bile na voljo tudi zgibanke ter kratek napovedni film, ki je predstavil Ve-saliusovo razmišljanje o anatomiji.
Številčen obisk odprtja, spremljevalnih dogodkov in razstave je potrdil, da človeško telo ter z njim povezana znanstvena in kulturna dediščina ostajata predmet znanstvenega, umetniškega in laičnega zanimanja ter radovednosti. To dokazujejo tudi številne objave v najrazličnejših medijih in množičen odziv uporabnikov naših družbenih omrežij.«
Znanost je medicini učiteljica, iz nje po kapljicah črpamo znanje in ga skozi stoletja združujemo v potoke, ki nas korak za korakom vodijo do boljšega zdravja in psihofizičnega počutja. S spoštovanjem se poklo-nimo anatomskim velikanom, ki so pred časom znali videti ostreje in globlje v očem nevidno. Hvala NUK-u za izposojo razstave.
Namen razsta-ve je, da številne mi-moidoče seznani z izjemno dolgo razvojno potjo anato-mije in njenimi velikimi koraki,
ki jih je naredila predvsem v renesančnem času, ko je ana-tomska sekcija uradno dobila
pravico na medicinskih fakultetah razvite
evrope.
Po razstavi vodi osrednja avtorica, zdravnica in zgodovinarka medicine redna prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec (foto: Milan Stupar)
Pogled na postavitev razstavnih panojev v avli UKCL.
Postavila vodja galerije MF Anja Krek.
Anatomsko gledališče na odprtju razstave (na sliki Matija Klasinc in Boris Rifl, foto Milan Štupar)
Izobraževanja 37
Delavnica PerKUtANe trAHeoStomIJe na Ko za torakalno kirurgijo
bojana Smrke Kumer, dipl. m. s., Ko za torakalno kirurgijo Kirurške klinike UKC Ljubljana v UKCL je potekala enodnevna učna delavnica z
naslo-vom Perkutana traheostomija pod vodstnaslo-vom Kliničnega oddelka za torakalno kirurgijo. vizija, cilji delavnice so slediti mednarodnim smernicam in s pridobljenim zna-njem pripomoči h kakovostnejši oskrbi pacientov.
Učno delavnico so vodili prof. dr. Miha Sok, dr. med., predstojnik KO za torakalno kirurgijo, asist. Tomaž Štupnik, dr. med., in gostujoči preda-vatelj doc. dr. Tomislav Mirković, dr. med., vodja oddelka za intenziv-no terapijo na KO za anesteziologijo in intenzivintenziv-no terapijo operativnih strok. Namen učne delavnice je sistematično izobraževanje mladih specializantov in specialistov anesteziologije, splošne medicine, otori-nolaringologije in torakalne kirurgije.
Delavnica je zajemala naslednje izobraževalne vsebine:
• anatomija za perkutano traheostomijo,
• kirurška traheostomija,
• bronhoskopija,
• zakaj perkutana traheostomija – prednosti perkutane traheostomije,
• zapleti in kontraindikacije ter
• najpogostejša vprašanja ob perkutani traheostomiji.
uČne delavnice se je udeležilo 12 mladih zDRAVNIKOV Iz IN IzVEN UKcL
Teoretični in praktični del na modelih je potekal v seminarskem pro-storu KO za abdominalno kirurgijo. Med delavnico so bili udeleženci povabljeni tudi v Center za intenzivno terapijo –- CIT, kjer so lahko opazovali celoten poseg perkutane traheostomije na dveh pacientih.
med potekom praktiČnega dela na modelih se je razvila živahna razprava
Modelov za učenje je bilo kar pet, tako se je lahko vsak preizkusil v vstavitvi kanile. Udeleženci so spoznali, da je pri traheotomiranem pa-cientu poškodba sapnika dosti manjša kot pri intubiranem papa-cientu, da se sluz lažje odstrani, da prosta ustna votlina ugodneje vpliva na pacienta in tudi sama menjava kanile je za pacienta manj boleča in ogrožujoča. Pacient, ki potrebuje umetno pot za dihanje, se bo na ta način hitreje rehabilitiral.
Zahvaljujemo se Ko za abdominalno kirurgijo in oddelku za intenzivno terapijo Ko za anesteziolo-gijo in intenzivno terapijo operativnih strok, ki sta nam omogočila teoretično in praktično izvedbo de-lavnice perkutane traheostomije.
Prav tako se zahvaljujemo predstavnikom podjetij rAm2, mark medical in thomy F. e. za podporo s plakati, brošurami, modeli in praktičnim prikazom vstavitve perkutane traheostomske kanile.
Izobraževanja
38
INTERNO | november 2015 | št. 03
Prepoznava in obravnava
žrtev NASILJA v DrUžINI v
okviru zdravstvene dejavnosti
tina Kofler, strokovna sodelavka v Službi za izobraževanje UKCL
Nasilje v družini je javnozdravstveni problem, saj so zdravstvene ustanove tako na ravni primarnega kot terciarnega zdravstvenega varstva vstopna točka v zdravstveni sistem za posameznice in posameznike žrtve nasilja v družini. medtem ko so odgovorne in-štitucije na socialno-varstvenem področju, tožilstvu, policiji in v nevladnem sektorju že izpolnile zakon-ska določila (po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini) ter naredile korak naprej v kontekstu sode-lovanja, pa zdravstvene ustanove ostajajo manjka-joči člen pri izpolnjevanju zakonskih obveznosti ter v verigi celostne prepoznave, obravnave in zaščite žrtev nasilja v družini.
Aprila letos je Zdravstveni svet na Ministrstvu za zdravje RS spre-jel težko pričakovane Strokovne smernice za obravnavo otrok ter odraslih žrtev zlorab in nasilja v družini pri izvajanju zdravstvene dejavnosti. Smernice so tudi temelj za izobraževanje za zdravstve-no osebje, ki ga razvijajo partnerji v sklopu projekta Prepoznava in obravnava žrtev nasilja v družini (POND _ SiZdrav), podprtega s finančnimi sredstvi Norveškega finančnega mehanizma.
Namen izobraževanja je zdravstveno osebje opremiti z znanjem in komunikacijskimi veščinami za izboljšanje prepoznavanja in obravnavanja žrtev nasilja v družini v sklopu zdravstvene dejav-nosti. Tako raziskave kot izkušnje (predvsem zdravnikov) iz prakse namreč dokazujejo, da je njihova samozavest za ukrepanje nizka, potrebno znanje in veščine pa zelo pomanjkljive. Glede na pogo-stost obravnav primerov nasilja v družini gre za pereč problem.
Izobraževanje med drugim izpolnjuje predpis Ministrstva za zdrav-je, ki v Pravilniku o pravilih in postopkih pri obravnavanju nasilja v družini pri izvajanju zdravstvene dejavnosti določa, da se morajo zdravstveni delavci na področju splošne oziroma družinske medi-cine, pediatrije, ginekologije, psihiatrije in patronažne službe ter zdravstveni delavci v urgentnih oziroma travmatoloških ambulan-tah in oddelkih bolnišnic udeležiti izobraževanja o nasilju v družini vsakih pet let, v obsegu najmanj 5 ur. Hkrati prispeva k izvajanju predpisov glede zdravstvenega resorja po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini.
Asist. matjaž vrtovec, dr. med., uspešno
opravil evropski izpit za področje interventne rADIoLogIJe
Služba za odnose z javnostmi
V mesecu septembru letos je zdravnik UKC Ljubljana, specialist – radiolog asist. Matjaž Vrtovec, dr. med., v Lizboni uspešno opravil evropski izpit za področje interventne radiologije.
Asist. Matjaž Vrtovec, dr. med., je interventni radiolog, zaposlen na Kliniki za nuklearno medicino in KO za žilne bolezni Interne klinike UKC Ljubljana od leta 2010. Med letoma 2000 in 2010 je specializiral in nato nabiral izkušnje na področju interventne radiologije in kardiova-skularne diagnostike na Inštitutu za radiologijo UKC Ljubljana.
Evropski izpit za področje interventne radiologije – EBIR (European Bo-ard of Interventional Radiology) obstaja v okviru Evropskega Združenja za Interventno Radiologijo (ESR) od leta 2010.
Preizkus znanja, ki je razdeljen v dva dneva, je sestavljen iz obsežnega praktičnega dela in teoretičnega preizkusa znanja po tipu MCQ (mul-tiple choice questions). Prepoznavnost in priljubljenost EBIR v zadnjih letih strmo narašča, v letu 2015 pa sta v izpitni sistem EBIR pristopili tudi Avstralija in Nova Zelandija. Do sedaj je EBIR uspešno opravilo okrog 360 zdravnikov specialistov iz Evrope in ostalega sveta, nedav-no pa je v ta klub kot prvi zdravnik iz Slovenije vstopil tudi asist. Matjaž Vrtovec, dr. med.
Izobraževanja 39
Vsebine interdisciplinarnega izobra-ževanje so usklajene s Strokovnimi smernicami za obravnavo nasilja v družini pri izvajanju zdravstvene dejav-nosti Ministrstva za zdravje Republike Slovenije.
Izobraževanje je sestavljeno iz dveh modulov, ki sestavljata funkcionalno enoto. V prvem delu, Modulu 1, se udeleženci v obliki interak-tivnih predavanj seznanijo s teorijo. Drugi del, Modul 2, je nadgradnja teorije, kjer se udele-ženci v manjših skupinah ter v obliki praktič-nih delavnic izkustveno seznanijo s prepozna-vo in obravnaprepozna-vo nasilja v družini v zdravstveni dejavnosti.
Udeleženci izobraževanja prejmejo izobraže-valno gradivo v obliki priročnika, namiznega seznama korakov za ukrepanje ter QR kod za hiter dostop do izobraževalnih vsebin.
Koledar izobraževanj je objavljen na:
http://www.prepoznajnasilje.si/izobra-zevanja
Za dodatne informacije se lahko zaposleni v UKC Ljubljana obrnete na gospo Tino Kofler, strokovno sodelavko v Službi za izobraževanje (int. 9022 , e-pošta: tina.kofler@kclj.si). Izobraževanja, ki potekajo od
septembra letos, se udeležujejo tudi zaposleni v UKC Ljubljana s pediatrije, ginekologije, psihi-atrije in patronažne službe ter zdravstveni delavci v urgentnih oziroma travmatoloških ambu-lantah in oddelkih bolnišnice.
Projekt je so-financiran v okviru programa Norveškega finančnega mehanizma
2009–2014. Koordinator programa je Služba vlade rS za razvoj in
evropsko kohezijsko politiko.
Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) opredeljuje na-silje v družini kot vsako uporabo fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu oz. zanemar-janje družinskega člana ne gle-de na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročiteljice oz. povzročitelja nasilja. Po Resoluciji o nacional-nem programu preprečevanja nasilja v družini nasilje pomeni kr-šitev temeljnih človekovih pravic, med drugim pravice do življenja, varnosti, dostojanstva, zaščite pred telesnimi in duševnimi po-škodbami, pravice do enakosti v družini ter do najvišjega možnega standarda telesnega in duševne-ga zdravja.
Nasilje v družini se pojavlja ne glede na družbenoekonomski položaj, spol, starost, etnično pripadnost ali druge osebne oko-liščine. Pri nasilju gre za zlorabo družbene in ekonomske moči, po-trebe po prevladi in nadzorovanju ene osebe nad drugo.
Nasilje v družini po navadi ni en-kraten dogodek, temveč traja dlje časa in običajno sledi dinamiki in vzorcu kroga nasilja. Ima daljno-sežne posledice: pogosto se na-silni vzorec prenaša z generacije na generacijo. Otrok je žrtev nasi-lja tudi, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim čla-nom ali živi v okolju, kjer se izvaja nasilje.
Nasilje v družini se še vedno pre-pogosto razume kot zasebna, družinska zadeva. Vendar gre za skupni družbeni, tudi javnozdra-vstveni problem, ki ga lahko dolgo-ročno zmanjšujemo in omejujemo s spodbujanjem ničelne tolerance do vseh oblik nasilja ter ustreznim ukrepanjem, tako na zasebni kot strokovni ravni.
Vir: POND Prepoznava in obravnava žrtev nasilja v družini v okviru zdravstvene de-javnosti (http://www.prepoznajnasilje.
si/nasilje-v-druzini)