Kariera je v preteklosti pomenila obdobje zaposlitve in napredovanje v poklicu. Danes je razumljena kot »proces, ki poteka v osrednjem delu posameznikove poklicne poti, ko je njegova dominantna življenjska vloga delovna vloga« (Javrh, 2008, str. 15).
Pomembno je, kako svojo kariero vidi in doživlja učitelj, koliko zadovoljstva mu nudi, ker je učitelj tisti, ki lahko učencem predstavlja vzornika že v dobi njihove predkariere (prav tam).
Kakšna so pojmovanja in razumevanja kariernega razvoja, kolikšen pomen ji pripisujejo udeleženke vključene v raziskavo, bomo v nadaljevanju razbrali iz njihovih citatov. Sicer pa nas bo natančneje zanimalo naslednje:
- razumevanje pojma kariera,
- spreminjanje pojmovanja kariere skozi leta delovne dobe, - pojmovanja tipične kariere v pedagoškem poklicu,
- pomembnost kariere pri SRP, - merilo uspešnosti kariere,
- ocenjevanje uspešnosti lastnega kariernega razvoja.
Razumevanje pojma kariera
Manja je edina, ki razume pojem kariera zgolj v povezavi z napredovanjem. Pravi:
»Kariera je napredovanje v nazive in v plačne razrede.«
Podobnega mnenja so tudi Metka, Petra in Anita. Vendar je za njih kariera še nekaj več kot le napredovanje. Povezujejo jo s poklicnim zadovoljstvom, uspešnim delom, osebnim razvojem, vseživljenjskim učenjem.
»Kariera je napredovanje v nazive, zadovoljstvo v poklicu pa mogoče dobro opravljanje tega poklica.« (Metka)
36
»Je napredovanje v poklicu v nazive in, da sam sebe razvijaš na poklicni poti.«
(Petra)
»Nenehno izobraževanje, izpopolnjevanje in iskanje novih pristopov na področju vzgoje in izobraževanja. Sem spada tudi napredovanje v nazive.«
(Anita)
Z osebnostno rastjo in dosežki povezuje kariero tudi Janja.
»Pojem razumem na osebni ravni, na osebni rasti. V tem poklicu, ki ga opravljam, kariera ne pomeni biti ravnatelj in imeti naziv svetnik. V bistvu mi kariera pomeni to, koliko sem jaz rasla ob tej službi, kaj sem dosegala, kako sem se ob tem razvijala, spreminjala. Če se spomnim, ko sem prišla po fakulteti na šolo, katero znanje, vedenja sem imela, kje sem danes, sem recimo naredila nekaj v svoji karieri.« (Janja)
Karmen pa k osebnemu razvoju dodaja še povezovanje teorije in prakse, dobro počutje, uspešnost pri delu in dodatno izobraževanje.
»Kariera je znanje, ki si ga pridobiš v teku šolanja in ga poskušaš na svoji službeni poti tudi uporabljat, da se dobro počutiš v službi, da si uspešen ter da osebnostno rasteš. Moraš se tudi še do izobraževati, pa ne samo na področju strokovnega dela, ampak tudi na področju osebnosti.« (Karmen)
Tudi Konrad (1996) pravi, da se kariera vse bolj povezuje z osebnostnim razvojem.
Po Adlerju (1963, v prav tam, str. 10) se lahko osebnost enači z življenjskim stilom.
Ta pa se razvije na preseku treh življenjskih področij: družinsko, delovno in področje lastnega razvoja. V zahodnem svetu, kjer je delo zelo pomembna življenjska funkcija, postaja »kariera skoraj sinonim za osebnostni razvoj posameznika«.
Dodatno izobraževanje, zadovoljstvo in uspešnost pri delu, imeti spoštovanje in zaupanje sodelavcev so pojmi, ki jih v zadevi s kariero omenja Slavica. Dobiti
»status starejšega, zaupanja vrednega člana« omenja tudi Schein (1978, v Javrh, 2008, str. 18), ko govori o kariernem napredovanju »proti notranjim krogom ali središču poklica«.
»Kariera je nadgrajevanje dodiplomskega izobraževanja na podiplomskem študiju oz. kvalitetna izobraževanja, uspešnost in zadovoljstvo na delovnem mestu, ki ga opravljam, imeti krog »zunanjih« ljudi, ki mi zaupajo in spoštujejo moje delo (nasvete in izkušnje, ki sem jih pridobila z izobrazbo in z delovnimi izkušnjami).« (Slavica)
Zadovoljstvo omenja tudi Marjeta, ki pravi: »Kariera je to, da hodim zadovoljna in rada v službo.«
37
Kariera se odvija, gradi na poklicni poti skozi daljše časovno obdobje.
»Kot nekaj, kar se odvija skozi daljše časovno obdobje na posameznikovi poslovni (službeni) poti. Nekaj, kar se gradi, in je odvisno od zunanjih okoliščin in zmožnosti posameznika, da se tem zunanjim okoliščinam fleksibilno prilagaja.« (Barbara)
Polona kariero razume kot uresničevanje poklicnih ciljev.
»Gre za uresničevanje nekih poklicnih ciljev, ki si si jih zadal. Nekdo je k temu bolj nagnjen, drug je manj ambiciozen.« (Polona)
Urška kariero razume kot vzorec z delom povezanih izkušenj skozi različna obdobja življenja.
»Pojem kariera razumem kot pot, potek opravljanja poklica v najširšem pomenu besede, je delo, ki sem si ga izbrala in za katerega sem se izobrazila, delo skozi različna obdobja življenja, z vse več izkušenj, s sprotnim izobraževanjem.« (Urška)
Novejša pojmovanja poudarjajo, da ima kariera poleg objektivnih tudi subjektivne vidike. Namreč pri karieri ne gre le za tehnični pojem, je tudi perspektiva, s katero
»oseba interpretira to, kar se dogaja z njo pri delu in na katero se vežejo posameznikove osebne aspiracije, vrednote, čustva in koncept samega sebe«
(Konrad, 1996, str. 6).
Iz zgornjih citatov lahko razberemo, da je razumevanje pojma kariera pri SRP vključenih v raziskavo kompleksno. Le ena sodelujoča SRP povezuje kariero samo z napredovanjem. Sicer pa kariero razumejo z vidika osebnega razvoja, vseživljenjskega učenja, dobro opravljenega dela, povezujejo jo tudi z dosežki pri delu in spoštovanjem ter zaupanjem sodelavcev. Štirikrat je pojem kariera povezan s čustvenimi vidiki v smislu poklicnega zadovoljstva, vir zadovoljstva pa se nahaja v dobrem počutju in zaznavi lastne uspešnosti pri delu.
Zanimalo nas je, ali se je razumevanje pojma kariere pri SRP skozi njihova leta delovnih izkušenj spremenilo in kaj je k temu po njihovi presoji pripomoglo Šest sodelujočih meni, da se je njihovo razumevanje pojma kariera skozi čas spremenil. Barbara pravi, da so k temu pripomogle družbene spremembe.
»Gotovo, ker sem otrok svoje dobe in v obdobju, ko sem stopala, kot čista začetnica, na svojo poklicno pot, ta pojem, kariera mislim, ni bil niti aktualen.
Družbene spremembe so tiste, ki so narekovale tudi spremembo pogledov na razvoj profesionalne poti, ne pa, vsaj jaz tako verjamem, na spremembo vrednot. Ko sem bila mlada, sem verjela v znanje in moč, ki ti jo znanje da.«
(Barbara)
38
Metka je sprva gledala na kariero kot na možnost napredovanja, vendar sta ji sistem in birokracija napredovanje onemogočila.
»Kariera ni samo napredovanje v poklicu. Ker meni so bile te možnosti napredovanja odvzete. Mentorstvo se mi ni priznalo, ko sem šla delat iz Zavoda na šolo s prilagojenim programom, niti nisem mogla napredovati.
Kariero v napredovanju sem morala končati. /.../.« (Metka)
Polona kariero povezuje z uresničevanjem poklicnih ciljev, z ambicijami. Včasih je bila njena delovna aktivnost usmerjena bolj izven razreda, danes pa se osredotoča na razred, ker je, kot pravi, manj ambiciozna.
»Danes mi je kariera že biti kreativen v razredu. Meni so dosežki, recimo nacionalno preverjanje znanja, da so bili rezultati precej nad povprečjem že kariera. Na začetku se mi zdi, da sem bila bolj ambiciozna. Zdaj nisem več toliko motivirana.« (Polona)
Janja in Anita sprva sploh nista razmišljali o karieri. Sistem, notranja želja po razvijanju, izzivi so tisti, ki so pripomogli k spremembi.
»Spremenilo se je v tem, da od začetka nisem razmišljala o karieri, niti da bi kakršno koli ustvarjala, položajno ali osebnostno. Na začetku mi je bila služba logično nadaljevanje tega, kar sem študirala in sploh o karieri nisem razmišljala. O karieri sem začela razmišljati kasneje, ko mi ni zadoščalo, kar počnem in kako počnem in sem hotela napredovati, se razviti, se dvigniti nad začetno vedenje in znanje.« (Janja)
»Ko končaš šolo in se zaposliš, ne razmišljaš o neki karieri. Kasneje te sistem
»prisili«, da nekaj narediš tudi na tem področju. Vse pride samo od sebe. Želiš si novih izzivov.« (Anita)
Karmen je sprva kariero povezovala z znanjem, ki ga je dobila na fakulteti. Če preberemo njeno razumevanje pojma kariera, ga povezuje še z dodatnim izobraževanjem, dobrim počutjem, uspešnostjo in osebnim razvojem. Izkušnje so tiste, ki so razširile njeno razmišljanje o karieri.
»Sigurno se je spremenilo. Na začetku, ko prideš s faksa imaš tisto znanje, kako so te naučili, kako naj bi delal, potem pa začneš iskat druge stvari, širše vidiš sliko. To pa dobiš s kilometri z leti.« (Karmen)
Pet sodelujočih pa meni, da se njihovo razumevanje pojma kariera skozi čas ni spremenilo. Marjeta in Manja sta svojo odločitev komentirali.
»Pojmovanje kariere se niti ni kaj spremenilo, morda Zavod kot tak ni nudil spodbude, da bi bila to neka odskočna deska za kariero.« (Marjeta)
»Ne, kariera mi pomeni naziv in plačne razrede.« (Manja)
39
Zanimala nas je splošna predstava SRP o tem, kaj je kariera v pedagoškem poklicu
Stara pojmovanja kariere so še vedno razlog, da nekateri učitelji karierni razvoj povezujejo s karierizmom in napredovanjem (Javrh, 2008). Tudi v naši raziskavi so SRP podobnega mnenja, saj tipično kariero učitelja v šoli najpogosteje povezujejo z napredovanjem. Omenilo ga je pet sodelujočih. Nadalje omenjajo še vseživljenjsko učenje, uresničevanje poklicnih ciljev, osebnostni razvoj, zadovoljstvo učencev, konstruktivno sodelovanje, pravo odločitev za poklic, osmišljanje svojega dela, avtonomijo in samostojnost.
Metka tipično karierno v šoli povezuje z napredovanjem.
»Da imaš možnost napredovanja v nazive. Jaz mislim, da nazivi so tisti, ki ti gradijo kariero. Ker ti za te nazive moraš nekaj vložit in prvo, kar je to, so to izobraževanja, ki pa jih ti tudi sam rabiš. Na izobraževanja nisem hodila zaradi točk, ampak, ker rabiš npr. dodatna znanja.« (Metka)
Polona napredovanju dodaja še uresničevanje poklicnih ciljev.
»To je stvar vsakega posameznika, koliko je ambiciozen. Kariero lahko uresničuješ preko projektov. Kariera je lahko tudi, koliko preko učencev dosežeš neke cilje, ki si si jih zadal, npr. dobri rezultati na NPZ-ju.
Napredovanje v nazive je tudi kariera. Sama se s tem nisem nikoli ukvarjala.
Sem svetovalka, imela sem dovolj točk. Dobila sem jih nenačrtovano, nisem planirala. Kolikor vidim pri sodelavkah, generacijah, je to sedaj bolj načrtovano, sama pa nisem pristaš tega.« (Polona)
Tudi Karmen tipično kariero učitelja povezuje z napredovanjem, ki mu dodaja še iskanje novosti in izzivov.
»Jaz sem prišla do plafona že pred 12-imi leti, ko sem dosegla, najvišji naziv in vse razrede. Ampak za mene je še kaj več. Sem človek, ko me monotonost ubija in iščem nove poti. Drugače je pa lahko kariera za nekoga tudi to, da začneš kot učitelj, napreduješ in prideš do ravnatelja ali pa tudi karierni razpon, da prideš do nekega položaja na ministrstvu.« (Karmen)
Napredovanje, avtonomnost in samostojnost na svojem poklicnem področju so besede, ki jih za tipično kariero v pedagoškem poklicu omenja Janja.
»Povprečna kariera učitelja je verjetno cel napredek po stopničkah napredovanja in po plačilnem razredu in morda naziv pomočnik ali ravnatelj.
Je pa tudi to, da si prej bil učitelj, ki še vedno rabi pomoč ali mentorja, sedaj si pa avtonomen, samostojen, lahko narediš vse sam.« (Janja)
40
Napredovanje in zadovoljni učenci predstavljajo tipično kariero Marjeti.
»Da dobijo vse nazive pred upokojitvijo. Nekateri pa želijo tudi vodilno vlogo in funkcijo, recimo ravnateljsko. Za druge pa, da predavajo svoj predmet in imajo zadovoljne učence.« (Marjeta)
Anita tipično karierno povezuje z vseživljenjskim učenjem.
Poklic učitelja je v današnjem času izredno zahteven in zahteva nenehno stalno izpopolnjevanje.« (Anita)
Slavica vseživljenjskemu učenju dodaja še konstruktivno sodelovanje z učenci in starši.
»Učitelj naj bi se po mojem mnenju po dodiplomskem študiju v času, ko je v delovnem procesu vsaj enkrat moral udeležiti kratkega izobraževanja, ki bi bil ovrednoten z ocenami. Učitelj se mora z svojim znanjem znati približati učencem in staršem in z njimi konstruktivno sodelovati.« (Slavica)
Vseživljenjsko učenje in osebnostni razvoj predstavljata tipično kariero Barbari in Petri.
»Profesionalni razvoj posameznika skozi daljše časovno obdobje, način – usklajenost strokovnega in osebnega izpopolnjevanja. Učitelj je, že zavoljo svojega primarnega poslanstva, človek, ki nenehno išče dodatna znanja, raziskuje, primerja, sledi sodobnim spoznanjem tako humanističnih, kakor naravoslovnih znanosti. In le te integrira, s ciljem, da se, kar najbolj približa sodobnemu človeku.« (Barbara)
»Vsak ima glede tega svoje mišljenje. Povprečna kariera v šoli naj bi bila to, da se sproti izobražuješ, sprejemaš novosti pa da osebnostno rasteš.« (Petra) Urška pa vseživljenjskemu učenju dodaja še pravilno odločitev za poklic in osmišljanje svojega dela.
»Kariera v šoli mi pomeni, da je moja odločitev za poklic pravilna, da pri izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela uporabiš znanje, ki si ga pridobil s študijem, da se dodatno izobražuješ, ampak ne samo zaradi novosti, ampak da si s tem tudi osmišljaš svoje delo.« (Urška)
Zanimalo nas je, ali je sodelujočim SRP kariera pomembna Metki je bila kariera pomembna z vidika napredovanja.
»Meni je recimo bila. Finančno mi je bila zelo pomembna. Zakaj ne. Jaz sem se trudila vse živo početi. Dvakrat sem delala v republiški komisiji pri pripravi programa. 4 točke bi mi prineslo. Ampak ker nisem imela prave izobrazbe in ker sem prišla prepozno delat na šolo nisem mogla napredovati./.../.« (Metka)
41
Anita je do karierizma kritična. Kariera ji ni pomembna v kolikor se le-ta povezuje zgolj z napredovanjem v nazive. Pomembna ji je z gledišča učiteljevega osnovnega poslanstva.
»Osebno mi kariera ne pomeni veliko. Trenutno me vodstvo zelo spodbuja naj delam na pridobitvi naziva svetnik. Ker se s sistemom pridobitve točk ne strinjam oz. menim, da je naziv preveč usmerjen v pridobivanje točk, temu verjetno ne bom sledila. Premalo se šteje osnovno poslanstvo – poučevanje, veselje pri delo z mladimi, iskanje novih pristopov, pomoč otrokom v stiski.«
(Anita)
Karmen in Janji je kariera pomembna, ker skozi njo osebnostno rasteš.
»Pomembno mi je, da osebnostno rasteš, da vidiš v bistvu širino.« (Karmen)
»Kot osebna rast mi je kariera pomembna, sicer pa ne.« (Janja) Marjeti je kariera pomembna zaradi ciljev, ki si jih postaviš.
»Nekoliko je pomembna, moraš stremeti k ciljem, sicer otopiš.« (Marjeta) Kariera je pomembna tudi Barbari, Slavici, Petri in Urški.
»Pomembna do te mere, ker kot človeško bitje, težim k samoaktualizaciji. In do točke, ko se ta sklada z mojo lestvico vrednot.« (Barbara)
»Zdaj mi ni več tako pomembna. Bila mi pa je. Nisem pa nek karierist.« (Petra)
Kariera mi je pomembna, da je moje delo vredno in dobro opravljeno. Če gledam nazaj sem bila prva v mobilni službi, to je pred 25-imi leti. Potem sem tudi vodila študijsko skupino, bila sem tudi predstavnica v sekciji Društva defektologov za naše predmetno področje.« (Urška)
Manja pravi, da ji je kariera delno pomembna, Poloni pa kariera ne pomeni veliko.
Zanimalo nas je, s čim sodelujoče SRP povezujejo uspešnost kariere
Konrad (1996) meni, da se spreminjajo kriteriji uspešnosti kariere. Nekoč je prevladujoči kriterij za uspešnost v karieri prevladoval doseženi družbeni položaj in denar, danes so pomembni subjektivni kriteriji kvalitete življenja. Delovna aktivnost in zaposlenost sta pomembna npr. za mentalno zdravje (Konrad, 1996).
Tudi sodelujoče SRP v raziskavi najpogosteje navajajo subjektivne kriterije uspešnosti kariere.
42
Janja, Petra, Karmen in Marjeta uspešno kariero povezujejo z osebnim zadovoljstvom. Karmen vir zadovoljstva najde v svoji dinamičnosti, Marjeta pa v veselju ob napredku učenca.
»S tem, da nisem zadovoljna, da ne obstanem na nekem nivoju, da želim še več. Vsako leto znova z iskanjem poti do cilja pri posameznikih. Ne znam si predstavljat kariere, da bi bila 30 let v enem razredu. To bi me ubilo.«
(Karmen)
»Sedaj, ko imam težje primere sem vesela, če je nek minimalni napredek v celem letu.« (Marjeta)
Metka uspešnost kariere povezuje tudi z napredovanjem. P. Javrh (2008) pravi, da kakovost razvoja kariere ne smemo enačiti s karierizmom. Bolj bi morali upoštevati
»obraz« zorenja posamezne faze. Vsako obdobje kariere pač s seboj prinaša drugačne, specifične izzive, ki se jim ni mogoče izogniti. In učitelj bi moral imeti to znanje, saj bi ga razbremenilo marsikaterega občutka krivde in neuspeha.
»Prvo, mogoče res z zadovoljstvom, pa z napredovanjem, s financami.«
(Metka)
Manja uspešnost kariere povezuje z ambicioznostjo, prav tako Slavica, ki pa doda še učitelja s socialnim čutom.
»Kariera je odvisna od osebnosti/karakterja vsakega posameznika. Vendar učitelj bi moral biti ambiciozen, saj naj bi svoje znanje prenašal na mlajše.
Hkrati mora imeti socialni čut do učencev, staršev in strokovnih delavcev.«
(Slavica)
Barbari je v karieri uspešen tisti učitelj, ki deluje usklajeno do sebe in do drugih.
»Sam pojem – uspešnost – je relativen. Različen, odvisen je od posameznika, od njegove primarne izkušnje dojemanja sveta, okolja, ki ga je zaznamovalo kot otroka, seveda pa tudi od osebnih, značajskih lastnosti. Nenazadnje tudi od možnih identifikacij, ki jih posameznih kot tlečo iskro nosi v sebi. Zame je, v karieri uspešen posameznik tisti, ki deluje zares usklajeno tako do sebe in do skupnosti, v najvišje dobro skupnosti. Izhajam iz stališča, da so socialni odnosi tisti, ki človeka oblikujejo v skupnost ljudi. V zgodovini poznamo izjemne posameznike, ki so skozi poslovni odnos gradili trdno človeško skupnost.« (Barbara)
Polona uspešno kariero povezuje z rezultati in učiteljevo kreativnostjo.
»Z rezultati. Meni dosti pomeni, da sem znotraj razreda kreativna, meni je to kariera.« (Polona)
Urškino merilo uspešnosti kariere je zavedati se pomembnosti svojega dela.
»Uspešnost kariere povezujem, koliko se zavedam pomena mojega dela z otroki, ki so mi zaupani, kako jih pripravljam za nadaljnje življenje.« (Urška)
43
Zanimalo nas je, kako sodelujoče ocenjujejo uspešnost svojega kariernega razvoja
Huberman (1993, v Javrh, 2008, str. 26), ki je preučeval učiteljev karierni razvoj, je uspešnost kariere »definiral kot učiteljevo zadovoljstvo«. Tudi sodelujoče v raziskavi, uspešnost svojega kariernega razvoja povezujejo z osebnim zadovoljstvom. Kaj je tisto, kar jim daje zadovoljstvo pa so nam nekatere podelile v komentarjih.
Barbara je zadovoljna s svojim kariernim razvojem, ker je notranje neizmerno obogatela.
»Nisem napredovala po »zunanji« lestvici, čeprav sem to željo v nekem življenjskem obdobju imela. Sem pa skozi leta zorela, vsaj upam. In notranje neizmerno bogatela – to vem. Stkala sem številne, neprecenljive vezi s posamezniki, ob poslušanju intimnih zgodb in iskanju odgovorov, četudi, na nikoli odgovorjena vprašanja. Prav na svoji službeni poti sem prepoznavala marsikaj o sebi, in o svetu, ki me obdaja. Zame ostaja človek neulovljiv fenomen in da ga vsaj malo razumem, ga opazujem. Z več zornih kotov.
Zadovoljna sem s svojim razvojem. In zadovoljstvo je zame merilo uspešnosti.« (Barbara)
Poloni zadovoljstvo daje pozicija, ki si jo pridobiš z leti in poučevanje, ki ji je še vedno izziv.
»Jaz menim, da sem bila uspešna. Sem zadovoljna. Imam neko pozicijo, glede na 35 let delovne dobe. /.../ Uživam v delu, raziskujem znotraj razreda in znotraj snovi, ki jo predavam.« (Polona)
Urški zadovoljstvo dajejo pozitivne povratne informacije.
»Ocenjujem jo kot uspešno. Imam ves čas odlično oceno delovne uspešnosti.
Zelo rada delam, imam pozitivne povratne informacije od učencev, staršev, strokovnih delavcev, vključno z vodstvom. S svojim razvojem sem zadovoljna.« (Urška)
Metka, Slavica in Janja so nekoliko kritične do svojega kariernega razvoja, a so kljub temu zadovoljne.
»Zaradi birokracije (ker nisem mogla napredovati) je moj karierni razvoj manj uspešen. Sicer sem zadovoljna.« (Metka)
»Menim, da bi lahko bila uspešnejša. Sem se pa ves čas izobraževala in dopolnjevala svoje znanje. Sem zadovoljna.« (Slavica)
»Svoj karierni razvoj ocenjujem kot dobro. Pri samem delu sem zadovoljna. A morda nisem dovolj ambiciozna za narediti še kaj več. Zadnjih 10 let razmišljam, da bi to, kar znam, tudi pokazala, napisala kak članek in se s tem
44
spromovirala, da postaneš neko ime, odpredavaš, a tukaj se ne najdem. /.../.«
(Janja)
Manja, Anita, Petra in Marjeta pravijo, da so zadovoljne.
Karmen pravi, da je njen karierni razvoj uspešen.
4.2 POSLANSTVO POKLICA, KOMPETENCE, POKLICNA POT