2002–2010).
leto
Poklicna matura – opravljali
Poklicno maturo opravili
dodaten maturitetni predmet – opravljali
dodatni maturitetni predmet % opravljali
dodaten maturitetni predmet – opravili
dodatni maturitetni predmet % opravili
2002* 12489 11317 779 6,24 % 567 72,79 %
2003 14898 14006 997 6,69 % 658 66,00 %
2004 14623 13738 1109 7,58 % 748 67,45 %
2005 14775 13874 1185 8,02 % 802 67,68 %
2006 14438 13572 1396 9,67 % 884 63,32 %
2007 13162 12331 1328 10,09 % 739 55,65 %
2008 12653 11952 1306 10,32 % 758 58,04 %
2009 12515 11736 1696 13,55 % 895 52,77 %
*vključuje samo podatke za spomladanski in jesenski rok
VIrI IN lItErAtUrA
Barle, A. (2005). Dejavniki oblikovanja politik na področju vzgoje in izobraževanja. Šolsko polje, 16, št. 5/6, str. 101–108.
Barle, A. (2006). Srednješolsko izobraževanje ali “kr neki”. Vzgoja in izobraževanje, 37, št. 1, str.
41–45.
Barle, A. (2007). Instrumentalizacija znanja – šole organizacije za hitro dostavo znanja? V: Strgulc-Krajšek, S., Popit, T., Vičar, M., Barle, A. in Schrader, Š. (ur.), Genialna prihodnost – genetika, determinizem in svoboda: zbornik prispevkov: proceedings, Mednarodni posvet Biološka znanost in družba = Conference on Bioscience and Society, October 4–5, 2007, Ljubljana, Slovenia.
Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, str. 239–249.
Barle, A. (2007). Instrumentalizem oblikovanja edukacijskih politik. Šolsko polje, 18, št. 5/6, str.
3–15.
Barle, A. (2010). O površinskih formah, oropanih svojega jedra: (kot npr. kava brez kofeina ali šola brez znanja) = Superficial forms robbed of their essence: (e. g. coffee without caffeine or school without knowledge). V: Strgulc-Krajšek, S. in Noble, D. (ur.), Organizmi kot živi sistemi: zbornik prispevkov: proceedings. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, str. 100–108.
Barle, A. (2010). Vdor psihoterapevtskih strategij v šolo – pot tlakovana z dobrimi nameni. Šolsko polje, XXI, št. 3/4, str. 165–181.
Center RS za poklicno izobraževanje, Portal Centra RS za poklicno izobraževanje. Stran: http://
www.cpi.si/.
Centralna obdelava MŠŠ. Pridobljeno na spletni strain: https://kokra1.mss.edus.si/COMZ/
centralneobdelave.aspx.
Centralne obdelave (2011a). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Pridobljeno 9. 2. 2011, na strani: https://kokra1.mss.edus.si/COMZ/izpis1_1.aspx?letnik=0.
Centralne obdelave (2011b). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Pridobljeno 9. 2. 2011, na strani: https://kokra1.mss.edus.si/COMZ/izpis10.aspx?letnik=9.
Ciperle, J. in Vovko, A.(1987). Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja. Ljubljana: Slovenski šolski muzej.
Comparative Analysis – 04 Initial vocational education and training (2008). Pridobljeno 10. 7.
2010, na strani: http://www.cedefop.europa.eu/etv/Upload/Information_resources/NationalVet/
Comparative/IVET_Comparative_Analysis_08.pdf.
Country summaries of the national IVET systems of 25 European countires (2007). Thesaloniki:
CEDFOP.
Declaration of the European Ministers of Vocational Education and Training, and the European Commission, convened in Copenhagen on 29 and 30 November 2002, on enhanced European cooperation in vocational education and training “The Copenhagen Declaration” (2002).
Pridobljeno 5. 3. 2011, na strani: http://ec.europa.eu/education/pdf/doc125_en.pdf.
Državni izpitni center, arhiv podatkov in Portal Državnega izpitnega centra. Stran: http://www.ric.
si/.
Ermenc – Skubic, K. (2009). Poročilo o evalvacijah strokovnih delov izobraževalnih programov s področij mehatronike in zdravstvene nege. Ljubljana: CPI. Pridobljeno 2. 9. 2010, na strani: http://
www.cpi.si/files/cpi/userfiles/Datoteke/evalvacija/Porocilo_STROKOVNI_DELI_2009_nelekt.pdf.
Ermenc – Skubic, K., Vončina, V. in Klarič, T. (2005). Primerjava elementov fleksibilnosti srednjega poklicnega izobraževanja v treh državah: interno gradivo. Ljubljana: CPI.
Eurostat. Spletna stran: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/eurostat/home/.
Eurybase – Descriptions of National Education Systems and Policies. Pridobljeno 9. 2. 2011, na strani: http://eacea.ec.europa.eu/education/eurydice/eurybase_en.php.
Flere, S. (ur.) (2010). Kdo je uspešen v slovenskih šolah? Ljubljana: Pedagoški inštitut. Pridobljeno 21. 3. 2011, na strani: http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=77.
Flere, S. et al. (2008). Dejavniki šolske uspešnosti v poklicnem izobraževanju. Maribor: Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru.
Flere, S., Tavčar Krajnc, M., Klanjšek, R., Musil, B. in Kirbiš, A. (2010). Cultural capital and intellectual ability as predictors of scholastic achievement : a study of Slovenian secondary school students. British Journal of Sociology of Educatin, 31, št. 1, str. 47–58.
Gabrič, A. (2009). Sledi šolskega razvoja na Slovenskem. Ljubljana: Pedagoški inštitut, Digitalna knjižnica, Dissertationes, 7. Pridobljeno na strani: http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=71.
In the finish straight: from Copenhagen to Bordeaux [2008]. CEDEFOP. Pridobljeno 10. 3. 2011,
na strani: http://www.cedefop.europa.eu/etv/upload/information_resources/bookshop/515/8027_
en.pdf.
Initial vocational education and training in Austria. CEE-Report on commission of the CEDEFOP (2003). Graz: CEE. Pridobljeno 10. 3. 2011, na strani: http://www.zbw.at/Downloads/IVET%20 in%20Austria,%20revised,%20final%2014.02.05%20-%20Hardcopy.pdf.
Ivanuš-Grmek, M., Javornik Krečič, M., Vršnik Perše, T., Rutar Leban, T., Kobal Grum, D. in Novak, B. (2007). Gimnazija na razpotju. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Izhodišča kurikularne prenove (1996). Gradivo, sprejeto na 5. seji NKS, 31. 5. 1996. Pridobljeno 24.
2. 2011, na strani: http://www.see-educoop.net/education_in/pdf/nks/nksizhodisca.html.
Izhodišča prenove gimnazijskega programa (2007). Sprejeto na 101. seji Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje, 19. 4. 2007. Pridobljeno 24. 2. 2011, na strani: http://
www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/razvoj_solstva/Izhodisca_prenova_
gimnazije.pdf.
Izhodišča za pripravo višješolskih študijskih programov (2006). Novo mesto: Šolski center.
Jahnke-Klein, S. in Kiper, H. (ur.) (2007). Gymnasium heute. Baltmannsweiler: Schneider Verlag Hohengehren.
Japelj Pavešič, B., Svetlik, K., Kozina, A. in Rožman, M. (2009). Znanje matematike in fizike med maturanti v Sloveniji in po svetu. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Keuffer, J. (ur.) (2008). Was braucht die Oberstude? Basel: Beltz.
Key figures on vocational education and training (2003). Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities. Pridobljeno 10. 3. 2011, na strani: http://cedefop.
europa.eu/EN/Files/4024_en.pdf.
Kodelja, Z. (2004). O pojmu splošne izobrazbe. V: Slivar, B., Turk Škraba, M., Medveš, Z. in Rutar Ilc, Z. (ur.), Zbornik prispevkov mednarodnega posveta o splošni izobrazbi, Portorož, 16.-17. april 2004. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, str. [36]–42.
Kodelja, Z. (2010). O koncu česa pripovedujejo zgodbe o koncu izobrazbe? = The end of what do the narratives of the end of education tell about? Sodobna pedagogika, 61, št. 5, str. 14–35.
Krek, J. (ur.) (1995). Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji. Ljubljana:
Ministrstvo za šolstvo in šport.
Lasonen, J. in Young, M. (ur.) (1998). Strategies for achieving parity of esteem in European upper secondary education. Jvaskyla: Institute for Education Reasearch.
Matura 2000: maturitetno letno poročilo (2000). Ljubljana: Državni izpitni center. Pridobljeno 7. 2.
2011, na strani: http://www.ric.si/mma_bin.php/$fileI/2010042009250453/$fileN/mlp_2000.pdf.
Matura 2001: maturitetno letno poročilo (2001). Ljubljana: Državni izpitni center. Pridobljeno 7. 2.
2011, na strani: http://www.ric.si/mma_bin.php/$fileI/2010042009242731/$fileN/mlp_2001.pdf.
Matura 2002: maturitetno letno poročilo (2002). Ljubljana: Državni izpitni center. Pridobljeno 7. 2.
2011, na strani: http://www.ric.si/mma_bin.php/$fileI/2006070311495761/$fileN/LPSM2002.pdf.
Medveš Z. (2008). Prispevek poklicnega in strokovnega izobraževanja k pravičnosti in socialni vključenosti. Sodobna pedagogika, št. 5, str. 74–94.
Medveš, Z. et al. (2000). Ocena reforme poklicnega in strokovnega izobraževanja ter predlogi za prihodnji razvoj. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.
Medveš, Z. in Muršak, J. (2010). Prehodnost v izobraževalnem sistemu – vprašanje sistemske tehnike ali družbene strategije. Sodobna pedagogika, št. 2, str. 7–13.
Memorandum o vseživljenjskem učenju (2000). Bruselj: Komisija Evropske skupnosti. Pridobljeno 9. 3. 2011, na strani: http://linux.acs.si/memorandum/html/.
Ministrstvo za šolstvo in šport, arhiv podatkov in Portal Ministrstva za šolstvo in šport. Stran:
http://www.mss.gov.si/.
Modernising vocational education and training – Fourth report on vocational training research in Europe: background report (Vol. 1) (2008). Luxembourg: CEDEFOP. Pridobljeno 8. 3. 2011, na strani: http://www.cedefop.europa.eu/EN/Files/3050_en.pdf.
Modernising vocational education and training – fourth report on vocational training research in Europe : background report (Vol 2) (2009). Luxembourg: CEDEFOP. Pridobljeno 8. 3. 2011, na strani: http://www.cedefop.europa.eu/EN/Files/3050_II_en.pdf.
Modernising vocational education and training – fourth report on vocational training research in Europe : background report (Vol 3) (2009). Luxembourg: CEDEFOP. Pridobljeno 8. 3. 2011, na strani: http://www.cedefop.europa.eu/EN/Files/3050_3_en.pdf.
Moegling, K. (ur.) (2009). Gymnasium aktuell. Bad Heilbrunn: Julius Klinkhardt.
Muršak, J. (2009). Kriza poklicne identitete: vloga poklicnega in strokovnega izobraževanja.
Sodobna pedagogika, št. 1, str. 154–171.
Paul, R. (2008). La Finland: un modele educatif pour la France? Issy-les-Moulineaux: Esf.
Pevec Grm, S. in Mali, D. (ur.) (2001). Izhodišča za pripravo izobraževalnih programov nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja ter programov srednjega strokovnega izobraževanja. Ljubljana:
CPI.
Pipan, E., Bandelj, E., Dular, B., Dekleva, J., Krek, J., Kumer, B., Lovšin, M., Meglič, J., Rozman Zgonc, B. in Tkalec, V. (2010). Rezultati vprašalnika Organizacija poklicnega in strokovnega izobraževanja. Ljubljana.
Pluško, A. (ur.) (2000). Posvet o nadaljnjem razvoju poklicnega in strokovnega izobraževanja, Zreče 1999. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.
Podatki za področje srednjega šolstva in dijaških domov (2009). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.
Podatki za srednje šole in dijaške domove (2010). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.
Program reform za izvajanje Lizbonske strategije (2005). Ljubljana: Vlada RS.
Programske smernice – osnovna šola (1999). Ljubljana: Strokovni svet RS za splošno izobraževanje.
Sahlberg, P. (2007). Secondary education in OECD countries. Torino: Etf.
Skills supply and demand in Europe (2010). Thesaloniki: CEDEFOP. Pridobljeno 20. 10. 2010, na strani: http://www.cedefop.europa.eu/EN/Files/3052_en.pdf.
Sklep: soglasje k Aktu o ustanovitvi skupnosti zavodov 'Skupnost višjih strokovnih šol Republike Slovenije' (2006). Vlada Republike Slovenije. Pridobljeno 10. 3. 2011, na strani: http://www.
skupnost-vss.si/pdf/02-sklep-ustanovitev.pdf.
Sklepi 101. seje Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 19. 4. 2007. Pridobljeno 7. 2. 2011, na strani: http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/strokovni_sveti/vladni/
pdf/splosno_sklep_101.pdf.
Slivar, B., Turk Škraba, M., Medveš, Z. in Rutar Ilc, Z. (ur.) (2004). Zbornik prispevkov mednarodnega posveta o splošni izobrazbi, Portorož, 16.–17. april 2004. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Splošna matura 2003: letno poročilo (2003). Ljubljana: Državni izpitni center. Pridobljeno 7. 2. 2011, na strani: http://www.ric.si/mma_bin.php/$fileI/2006070311502053/$fileN/LPSM2003.pdf.
Splošna matura 2004: letno poročilo (2004). Ljubljana: Državni izpitni center. Pridobljeno 7. 2.
2011, na strani: http://www.ric.si/mma_bin.php/$fileI/2006070311504228/$fileN/LPSM2004.pdf.
Splošna matura 2005: letno poročilo (2005). Ljubljana: Državni izpitni center. Pridobljeno 7. 2. 2011, na strani: http://www.ric.si/mma_bin.php/$fileI/2006070311510305/$fileN/LPSM2005.pdf.
Splošna matura 2006: letno poročilo (2006). Ljubljana: Državni izpitni center. Pridobljeno 7. 2.
2011, na strani: http://www.ric.si/mma_bin.php/$fileI/2006120610244163/$fileN/LPSM2006.pdf.
Splošna matura 2007: letno poročilo (2007). Ljubljana: Državni izpitni center. Pridobljeno 7. 2.
2011, na strani: http://www.ric.si/mma_bin.php/$fileI/2008011614204518/$fileN/LPSM%202007.pdf.
Splošna matura 2008: letno poročilo (2008). Ljubljana: Državni izpitni center. Pridobljeno 7. 2.
2011, na strani: http://www.ric.si/mma_bin.php/$fileI/2008120410184407/$fileN/LPSM%202008.
pdf.
Splošna matura 2009: letno poročilo (2009). Ljubljana: Državni izpitni center. Pridobljeno 7. 2.
2011, na strani: http://www.ric.si/mma_bin.php/$fileI/2009120407490143/$fileN/LPSM%202009.
pdf.Splošna matura 2010: letno poročilo (2010). Ljubljana: Državni izpitni center. Pridobljeno 7. 2. 2011, na strani: http://www.ric.si/mma_bin.php/$fileI/2010112913163780/$fileN/MLP%202010%20.pdf.
Srednješolsko izobraževanje v Republiki Sloveniji 1990–1996 (1996). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.
Statistični urad Republike Slovenije, državna statistika.
Šimenc, M. (2000). Notranje in zunanje preverjanje in ocenjevanje znanja. V: Krek, J. in Cencič, M. (ur.), Problemi ocenjevanja in devetletna osnovna šola : [zbornik prispevkov o ocenjevanju znanja]. Ljubljana: Pedagoška fakulteta = Faculty of Education: Zavod Republike Slovenije za šolstvo = The National Institute of Education, str. 43–70.
Šimenc, M. (2004). Splošna izobrazba in svoboda duha. V: Slivar, B., Turk Škraba, M., Medveš, Z.
in Rutar Ilc, Z. (ur.), Zbornik prispevkov mednarodnega posveta o splošni izobrazbi, Portorož, 16.-17. april 2004. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, str. [53]–59.
Štarkl, D. (2007). Izobraževalni programi na trgu dela. Ljubljana: CPI.
Tavčar Krajnc, M. (2010). Spol in šolska uspešnost. V: Flere, S. (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah? Ljubljana: Pedagoški inštitut, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9, str. 35–40.
Tavčar Krajnc, M. (2010). Šolska uspešnost deklet in fantov v slovenski šoli. Šolsko svetovalno delo, 14, št. 1/2, str. 25–31.
Tavčar Krajnc, M. (2010). Teoretično-metodološka zastavitev preučevanja šolske uspešnosti. V:
Flere, S. (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah? Ljubljana: Pedagoški inštitut, Digitalna knjižnica,
Dissertationes 9, str. 31–34.
The Bologna Declaration on the European space for higher education: an explanation (1999).
Pridobljeno 5. 3. 2011, na strani: http://ec.europa.eu/education/policies/educ/bologna/bologna.pdf.
Vidmar, T. (2007). The gymnasium as a general-educational secondary school in Slovenia, Austria and Germany – an analysis of selected historical periods = Gimnazija kot splošnoizobraževalna sekundarna šola v Sloveniji, Avstriji in Nemčiji – analiza izbranih obdobij. Sodobna pedagogika, 58, št. 5, str. 100–113.
Vocational Education and Training in Finland [2004]. National Board of Education. Pridobljeno 10. 3. 2011, na strani: http://www.ammatillinenkoulutus.com/upload/images/muut_kuvat/pdf/
alakoht/English/Vocational_education_%20and_training_in_Finland.pdf.
Zakon o gimnazijah: uradno prečiščeno besedilo (2007). Uradni list RS, št. 1/2007. Pridobljeno 23.
2. 2011, na strani: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=20071&stevilka=2.
Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (1996). Uradni list RS, št. 12/1996. Pridobljeno 15.
2. 2011, na strani: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=199612&stevilka=568.
Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (2006). Uradni list RS, št. 79/2006. Pridobljeno 15. 2. 2011, na strani: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200679&stevilka=3449.
Zakon o usmerjenem izobraževanju (1980). Uradni list SRS, št. 11/1980.
Zakon o višjem strokovnem izobraževanju (ZVSI) (2004). Uradni list RS, št. 86/2004. Pridobljeno 9. 3. 2011, na strani: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200486&stevilka=3840.
Znanje matematike in fizike med maturanti v Sloveniji in po svetu: [nacionalno poročilo: TIMSS Advanced 2008] (2009). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Pridobljeno 24. 2. 2011, na strani: http://
www.pei.si/UserFilesUpload/file/raziskovalna_dejavnost/TIMSS/TIMSSAdvanced/TIMSS_A_
nacPorVSE.pdf.
Zupanc, B. (ur.) (2010). Poročilo o zaključnem izpitu. Ljubljana: Državni izpitni center.
opombe – Uvod
1 Več o tem na spletni strani Ministrstva RS za šolstvo in šport – http://www.mss.gov.si/.
2 Srednješolsko izobraževanje v Republiki Sloveniji 1990–1996 1996.
3 Vir: SURS.
4 Leta 1981 je bilo rojenih 29.220, 1982 – 28.894, 1983 – 27.200, 1984 – 26.274, 1985 – 25.933, 1986 – 25.570, 1987 – 25.592, 1988 – 25.209, 1989 – 23.447, 1990 – 22.368, 1991 – 21.583, 1992 – 19.982, 1993 – 19.793, 1994 – 19.463. (Vir: SURS.)
5 Delež vpisanih dijakov med prebivalstvom v starostni skupini od 15 do 19 let se je od šolskega leta 2000/2001, ko je bilo vpisanih 76,7 % dijakov te starosti, osem let pozneje v šolskem letu 2008/2009 povečal na 80,2 %.
6 Vir: Podatki za srednje šole /…/ 2010, str. 11 in Centralne obdelave 2011 a.
7 Osnutek opisa besedila o dijaških domovih so pripravili Člani Področne razvojne skupine Zavoda RS za šolstvo za področje dijaških domov: mag. Olga Dečman Dobrnjič, mag. Stane Bojan Zupet, Olga Jazbinšek, Bojan Jeram, Dragan Kojić in Ivan Sagadin.
opombe – gimnazije
1 Gabrič 2009, str. 42.
2 Zakon o gimnazijah 2007.
3 Ekonomija (385 ur), podjetništvo (315 ur) in informatika (dodatnih 70 ur, skupaj 140 ur), kar je skupaj 770 ur.
4 Izbirni strokovni maturitetni predmet (na voljo je 5 predmetov) v obsegu 280 ur, izbirni strokovni predmet (na voljo je 7 predmetov) v obsegu 210 ur, laboratorijske vaje v obsegu 210 ur in okrepljena informatika (dodatnih 35 ur, skupaj 105 ur). Skupaj je to 735 ur.
5 Solfeggio (315 ur), zgodovina glasbe (210 ur), glasbeni stavek (560 ur), klavir (210 ur), skupaj 1295 ur oziroma 25 % programa. Če vključimo še druge oblike samostojnega ali skupinskega dela, ki obsegajo zbor (210 ur), je to 1505 ur oziroma 29 % programa.
6 Umetnostna zgodovina (245), predstavitvene tehnike (140), likovna teorija (210), bivalna kultura (280), plastično oblikovanje (70), risanje in slikanje (420) in osnove varovanja dediščine, skupaj 1435 ur.
7 Ključni dokument je Lizbonska strategija, sprejeta na vrhu voditeljev vlad držav članic EU v Lizboni marca 2000, ki kot strateški cilj postavi oblikovanje na znanju temelječega gospodarstva.
8 Delež je izračunan glede na celotno populacijo dijakov, vpisanih v NPI, SPI, SSI in gimnazijo
(vir: Podatki za srednje šole 2010).
9 Leta 2010/2011 je bilo v splošnih gimnazijah 80,74 % gimnazijcev, leta 2009/2010 jih je bilo 80,39 %, leta 2008/2009 pa 78,70 %. (Vir: centralna obdelava MŠŠ.)
10 Strokovni svet RS za splošno izobraževanje.
11 Sklepi 101. seje strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 19. 4. 2007, sklep 8.
12 Prim. Izhodišča kurikularne prenove, ki jih je v drugi polovici devetdesetih let pripravil Nacionalni kurikularni svet; Ivanuš Grmek et al. 2007; Izhodišča prenove gimnazijskega programa, gradivo za SSSI, april 2007.
13 Krek, J., Barle Lakota, A., Kodelja, Z., Šimenc, M. in Tavčar Krajnc, M. (2010). Vprašalniki so bili poslani na 68 gimnazijskih programov. Vsaka šola je dobila vprašalnik za ravnatelja in 30 vprašalnikov za učitelje. V navodilu je bilo zapisano, da naj vprašalnike za učitelje izpolnita dva učitelja slovenskega jezika, matematike in tujega jezika. Ostale vprašalnike pa so prejeli učitelji po abecednem vrstnem redu. Vprašalnike je vrnilo 59 gimnazij: skupaj:
932 anketirancev (895 učiteljev in 37 ravnateljev). Tri četrtine anketiranih učiteljev (75,0
%) so zaposleni v splošnih gimnazijah, četrtina (25,0 %) pa v strokovnih gimnazijah. Med anketiranimi ravnatelji je bilo nekaj več ravnateljev splošnih gimnazij (55,6 %) kot ravnateljev strokovnih gimnazij (44,4 %). Povprečna starost anketiranih ravnateljev je 51,4 leta, v povprečju imajo 27,1 let delovnih izkušenj in 10,5 let izkušenj z ravnateljevanjem. Povprečna starost anketiranih učiteljev je 44,4 leta, v povprečju imajo 19,6 let delovnih izkušenj.
14 Izmed tistih, ki so za uvedbo zahtevnostnih ravni, jih največ meni, da naj se v nivojskih skupinah izvajajo obvezni maturitetni predmeti (slovenščina, matematika, tuji jezik) od 3.
letnika naprej.
15 Znanje matematike in fizike med maturanti v Sloveniji in po svetu 2009, str. 9.
16 V okviru priprave bele knjige je bila opravljena Analiza maturitetnih nalog za matematiko (1996–2009) z vidika vsebin, taksonomskih ravni in aplikativnosti. Namen analize je bil ugotoviti, kakšna je zastopanost posameznih matematičnih vsebin v nalogah, na katerih taksonomskih ravneh so naloge, kakšna je povezovalnost matematičnih nalog (ali naloga vključuje več matematičnih vsebin), ali so naloge aplikativne oz. so aktualne v smislu medpredmetnega povezovanja. Analizo so leta 2010 pripravili Hodnik Čadež, T., Žakelj, A., Magajna, Z. Cotič, M., Felda, D. in Hvastja, D.
17 Po mnenju 69,3 % učiteljev, je matura v zadnjih petih letih pri matematiki primerno zahtevna.
15,6 % jih meni, da je premalo zahtevna, 5,4 % da je preveč. 9,8 % učiteljev ni moglo odgovoriti, ker nimajo izkušenj z maturo.
18 2010 – 40 %, 2009 – 43 %, 2008 – 41 %, 2007 – 40 % (V 38 %), 2006 – 44 %, 2005 – 41 %, 2004 – 41 %, 2003 – 42 %, 2002 – 41 %, 2001 – 39 %, 2000 – 36 % (vir: RIC – letna poročila splošne mature).
19 Flere idr. 2010; Flere (ur.) 2010.
20 Pojasnilo: deloma spremenjeni in dopolnjeni cilji zakona.
21 Glej besedilo o osnovni šoli, rešitve pri poglavju 4.1.2 (razširjeni program osnovne šole).
22 Glej besedilo o osnovni šoli, rešitve pri poglavjih 4.1.2 (razširjeni program osnovne šole) in 4.3 (preverjanje in ocenjevanje znanja v osnovni šoli).
opombe – Strokovno in poklicno izobraževanje
1 Pluško 2000.
2 Učinkovito ustvarjanje, dvosmerni pretok in uporaba znanja za gospodarski razvoj in kakovostna delovna mesta – Znanje za razvoj in razvoj človeških virov.
3 Program reform /…/ 2005, str. 25.
4 Pluško 2000.
5 Pevec Grm in Mali 2001.
6 Pevec Grm in Mali 2001.
7 The Bologna Declaration /…/ 1999; Declaration of the European Ministers ... 2002.
8 Več o rešitvah v drugih državah (bolj podrobno smo analizirali Finsko, Francijo, Nemčijo in Avstrijo), tudi v nadaljevanju besedila, v: Country summaries /…/ 2007; Comparative analysis /…/ 2008; Modernising vocational education and training /…/ vol. I, 2008, vol. II, 2009, vol.
III, 2009; Vocational Education and Training in Finland [2004]; Initial Vocational Education and Training in Austria 2003; Eurydice; In the finishing straight /…/ [2008]; Key figures on vocational education and training 2003; Eurostat; Ermenc idr. 2005.
9 Vir: Country Summaries /…/ 2007.
10 Ministrstvo za šolstvo in šport, Portal Ministrstva za šolstvo in šport.
11 Ministrstvo za šolstvo in šport, Portal Ministrstva za šolstvo in šport.
12 Strokovni svet za poklicno in strokovno izobraževanje, ki ga sestavljajo strokovnjaki iz vrst delodajalcev, delojemalcev in ministrstev, je osrednja skupina strokovnjakov, ki opravlja poleg nalog pri predlaganju in sprejemanju izobraževalnih programov, učbenikov in nekaterih nalog za višje strokovno izobraževanje tudi vlogo usklajevanja socialnih partnerjev. Usklajuje predloge poklicnih standardov in na ta način odloča o vprašanjih poklicnih kvalifikacij in njihovega razmerja do izobraževalnih programov. SS ima v primerjavi s strokovnima svetoma za splošno izobraževanje in izobraževanje odraslih zlasti vlogo usklajevalca interesov različnih skupin na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja na vseh ravneh.
13 Center za poklicno izobraževanje se je razvil v osrednjo strokovno institucijo za poklicno in strokovno izobraževanje, ki v tesnem sodelovanju z delodajalci, delojemalci in ministrstvi razvija poklicne standarde, opravlja razvojno delo pri pripravi izobraževalnih programov in merjenje kompetenc, ki si jih udeleženci s programi pridobijo, pri njihovi implementaciji evalvira izobraževalne procese in učne dosežke ter opravlja svetovalno delo za šole in usposablja izvajalce poklicnega in strokovnega izobraževanja v šoli in v delovnem procesu.
Predstavlja tudi osrednjo institucijo za eksterno ugotavljanje kakovosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju v povezavi z akreditacijo izvajalcev.
14 Pipan, E., Bandelj, E., Dular, B., Dekleva, J., Krek, J., Kumer, B., Lovšin, M., Meglič, J., Rozman Zgonc, B. in Tkalec, V. (2010). Vprašalnike je vrnilo 36 srednjih poklicnih in strokovnih šol:
skupaj: 1017 anketirancev (38 ravnateljev, 779 učiteljev, 39 šolskih svetovalnih delavcev in 161 delodajalcev). Gre za reprezentativni vzorec. Vsaka šola je prejela vprašalnik za ravnatelja/
ico šole, vprašalnik za šolsko svetovalno službo, 30 vprašalnikov za učitelje in 20 vprašalnikov za delodajalce. Ravnatelje smo prosili, da vprašalnike za učitelje razdelijo učiteljem po abecednem vrstnem redu (ne glede na to, kateri predmet poučujejo, v katerem izobraževalnem programu poučujejo ipd.), vprašalnike za delodajalce pa pošljejo tistim delodajalcem, pri katerih največ njihovih dijakov opravlja praktično usposabljanje z delom. Povprečna starost anketiranih ravnateljev je 49,6 leta, v povprečju imajo 25,9 leta delovnih izkušenj in 8,6 leta izkušenj z ravnateljevanjem. Povprečna starost anketiranih učiteljev je 43,3 leta, v povprečju
ico šole, vprašalnik za šolsko svetovalno službo, 30 vprašalnikov za učitelje in 20 vprašalnikov za delodajalce. Ravnatelje smo prosili, da vprašalnike za učitelje razdelijo učiteljem po abecednem vrstnem redu (ne glede na to, kateri predmet poučujejo, v katerem izobraževalnem programu poučujejo ipd.), vprašalnike za delodajalce pa pošljejo tistim delodajalcem, pri katerih največ njihovih dijakov opravlja praktično usposabljanje z delom. Povprečna starost anketiranih ravnateljev je 49,6 leta, v povprečju imajo 25,9 leta delovnih izkušenj in 8,6 leta izkušenj z ravnateljevanjem. Povprečna starost anketiranih učiteljev je 43,3 leta, v povprečju