Dobre prakse so možne tudi na ravni kmetijske politike. Omenjena raven je ob pravilni zasnovi lahko najuspešnejši. S pravilno določenimi kmetijsko-okoljskimi ukrepi lahko kmete spodbudimo k varovanju traviščih habitatov. V zameno za izvajanje dobrih praks, jim nudijo finančno nadomestilo za nastale stroške tekom izvajanja ukrepov. Zato je ta nivo najpomembnejši in bi mu morali posvetiti več pozornosti. Vsaka država članica Evropske unije mora imeti specifično zastavljene cilje in temu primerna kmetijsko-okoljska priporočila, ki bodo kmetijska gospodarstva spodbudila k sodelovanju.
Sprememba pogojev zakupa zemljišč v uporabi SKZG RS (Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije) in na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje je praksa, ki se je na terenu izkazala za dobro. Pred spremembo je SKZG dajal v zakup kmetijska zemljišča v upravljanje s pogoji, ki so se nanašala zgolj na ustrezno kmetijsko prakso skladno z zakonodajo.
Po novih, spremenjenih pogojih, daje SKZG zemljišča v zakup samo pod pogoji, ki so ustrezni za specifične travniške vrste in habitatne tipe na območju KP Ljubljansko barje. To so npr. kosec, travniki s prevladujočo stožko, veliki škurh in drugi. Pogoji so zabeleženi v zakupni pogodbi.
Kljub strožjim omejitvam med kmetovalci še vedno ostaja interes po omenjenih kmetijskih površinah. Praksa se je izkazala za dobro, saj prihaja do ugodnega ohranjanja vrst in habitatnih tipov (Živim z Naturo 2000, 2021).
Traviščem in njihovi biotski pestrosti posredno koristi tudi razvoj blagovne znamke. Pri nas prevladujejo majhne družinske kmetije z razdrobljeno posestno strukturo. 75 % kmetijskih gospodarstev je na območju z omejenimi dejavniki za kmetovanje (OMD), kjer so pogoji za kmetovanje zaradi naravnih danosti slabši. Kmetje se na takih območjih borijo za ekonomsko preživetje, pri čemer jim lahko pomagajo blagovne znamke (npr. »S Haloških bregov«). Na ta način se poveča dodana vrednost, krepi lokalni trg oz. veriga vrednosti, kmetijstvo se manj opušča, ne prihaja do zaraščanja površin, kmetje za svoje izdelke dosegajo višje odkupne cene, omogoča se večjo dolgoročno stabilnost kmetovanja na območjih Nature 2000 in posledično dolgoročno ohranjanje ugodnega stanja vrst in habitatnih tipov (Živim z Naturo 2000, 2021).
Vpliv na politiko v Natura 2000 območju Termoncarragh na Irskem, je naslednja dobra praksa. V Republiki Irski je prihajalo do upada tradicionalnih oblik kmetovanja in povečanja intenzivnejših metod kmetovanja, kar je imelo hude posledice na različne vrste ptic, povezane s polnaravnimi habitati. Poleg tega standardna kmetijska plačila, ki naj bi bila povezana z dobrimi praksami, v večini primerov ne odpravljajo osnovnih vzrokov omenjenih težav. Potrebna bi bila podpora, povezana z dobro ekološko prakso. Termoncarragh, ki je obalno sladkovodno jezero, je pomembno za različne vrste ptic, tudi z vidika prezimovanja. Gospodarski nosilec tega okrožja je nizkointenzivno kmetijstvo v okviru majhnih gospodarstev. V osnovi temelji na subvencijah z nizko donosnostjo prodaje kmetijskih pridelkov. Ocenjuje se, da je bilo leta 2000 kar 75%
kmetov vključenih v Irsko nacionalno kmetijsko-okoljsko shemo, imenovano REPS za pomoč pri
18
dopolnjevanju svojega dohodka. Tukaj so nastopile težave, saj bi omenjena shema morala spodbujati ohranjanje lokalnega ptičjega življenja, ne ga ovirati, zaradi česar je povzročila več škode kakor koristi. Zaradi splošnega negativnega odnosa kmetov do določitve območji Nature 2000, neustrezne povezave med kmetovanjem in ohranjanjem ter pomanjkanja ustreznih predstavitvenih območij, ki bi prikazovala ptičem prijazne prakse, se je nevladna organizacija odločila za projekt LIFE-Natura. Triletni projekt naj bi kmetom prikazal pravilne smernice kmetovanja, prijaznega pticam. Namen tega projekta je bil spremeniti omejitve v priložnost, tako za ptice kot za lokalno skupnost, z dokazovanjem, da je Natura 2000 lahko pozitiven element pri uresničevanju potencialnih socialno-ekonomskih koristi za prikrajšane podeželske regije. Da bi omogočili prikaz dobre prakse ravnanja s koscem, je bila s pomočjo sredstev LIFE-Natura kupljena parcela travniškega zemljišča. S kmetom je bil sklenjen desetletni sporazum. Na zemljišču se je izvajalo različne tehnike paše, kompostiranja in podobno. Projekt LIFE-Natura je prav tako pripravil vrsto navodil za "kmetovanje za izboljšanje habitatov" na različnih tipih travišč. Projekt je imel tako močan vpliv na politiko, da je bila leta 2004 sestavljana nova REPS shema, ki je zajemala dobre ekološke prakse (Farming …, 2021).
Zadnja dobra praksa temelji na tej ravni na povečanem inšpekcijskem nadzoru nad habitati, ki so v neugodnem stanju. V Sloveniji je naravovarstveno stanje mokrišč in travišč vse slabše. Glavna cilja te akcije sta bila identifikacija najpogostejših kršitev in povečan nadzor nad stanjem ogroženih habitatov. Travišča, ki so bila predmet nadzora, so imela poleg statusa območja Nature 2000, tudi status naravne vrednosti državnega pomena, zavarovanega območja ali so bila npr.
označena kot ekološko pomembna območja. Zajeti so bili tako nižinski ekstenzivno gojeni travniki kakor tudi alpska travišča. Tudi mokrišča, ki so bila zajeta, so bila del Nature 2000 in so bili zanje opredeljeni podrobnejši varstveni cilji. Med samim inšpekcijskim nadzorom so bili najbolj problematični deja vniki zaraščanje, vožnja v naravi, paša, zgodnja in prepogosta košnja, spreminjanje ekstenzivnih travnikov v intenzivne, uporaba fitofarmacevtskih sredstev, spreminjanje travnikov v njive in podobno. Kršitve so zaznali na 52 % obravnavanih traviščnih habitatov, med tem, ko na ostalih 48 % posegov ni bilo zaznanih. Inšpekcijski nadzor opozarja na malomarnost ljudi, saj se ti še vedno premalo zavedajo pomena habitatov, predvsem mokrišč, saj so le-ta pomembni hranilniki vode, ob deževnem vremenu pa preprečujejo možnost za nastanek poplav. V ta namen je bilo izdanih nekaj opozoril in odločb (Živim z Naturo 2000, 2021).
Vsi opisani primeri dobrih praks temeljijo na sodelovanju raziskovalcev, agronomov, kmetov, naravovarstvenikov, lovcev, prostovoljcev in mnogih drugih. Sodelovanje ni vedno najlažje, saj lahko prihaja do nasprotujočih si ciljev oz. želja. Za dosego dogovora so potrebni mnogi sestanki, kjer ekipe izmenjujejo mnenja. Potrebno je opredeliti skupni cilj in se ga držati, le tako lahko pričakujemo dobre rezultate. Prav tako sprememb ne moremo pričakovati čez noč, nekatere se bodo morda odrazile šele čez par let, zato ne smemo izgubiti upanja in motivacije. Več kot se nas vključi v projekte, boljše rezultate lahko pričakujemo. Zato je mnenje, da kot posamezniki ne današnjem času. Poleg Slovenije si tudi ostale Evropske države prizadevajo ohranjati naravne vire in popeljati kmetijsko dejavnost v smer trajnostnega razvoja. V Sloveniji je najbolj poznan
19
mehanizem za tovrstno prizadevanje Natura 2000, sledijo ostala zavarovana območja. Svoj delež prispeva tudi država sama oz. skupna kmetijska politika, ki deluje na ravni države in Evropske unije. V Sloveniji so kmetovalcem v ta namen na voljo različni programi, ki se jih lahko udeležijo prostovoljno. Zanje dobijo plačilo, njihova naloga pa je, da upoštevajo priporočila za sonaravno kmetovanje. Govorimo o tako imenovanih kmetijsko-okoljskih ukrepih, ki pa se v Sloveniji, kljub prizadevanju, ne obnesejo najbolje. V veliko primerih zadostujejo že malenkost, npr. nekaj znanja in dobre volje, kar se pozitivno odraža pri ohranjanju ogroženih živalskih in rastlinskih vrst ter njihovih habitatov. Po pogovoru z znanci, ki imajo zemljišča na območju Nature 2000 in na njih kmetujejo, me je presenetilo dejstvo, da nihče izmed njih ni vključen v program, ki bi pripomogel k ohranjanju habitatnih tipov – še posebej traviščnih habitatov s katerimi imamo v Sloveniji največ težav. Vsi izprašanci so sicer vedeli kaj je Natura 2000 in čemu je namenjena.
Možni vzroki za to so pomanjkanje znanja oz. zavedanja, visoka starost lastnikov kmetij in posledično ohranjanje tradicionalnega načina kmetovanja, želja po velikem dobičku ali enostavno preveč zahtevna papirologija, ki bi kmetom vzela preveč časa. Iz tega je razvidno, da je Natura 2000, kot temelj varovanja narave v Sloveniji učinkovita na papirju, v praksi pa nekoliko manj manj. Predstavljena problematika je poleg tega tudi izredno široka, saj med drugim posega na področje gradbeništva; prodaja parcel na območju Nature 2000, gradnja novih objektov na omenjenih območjih in podobno, za kar je potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje. Ravno zaradi širine tematike svoje diplomske naloge, mislim, da je na tem področju še kar nekaj prostora za nadaljnje raziskave in ugotovitve (predvsem o veljavi naravovarstvenih ukrepov v kmetijski krajini). Želim si, da bi moja diplomska naloga dosegla čim širšo javnost in v njej vzbudila zanimanje za varstvo narave in njenih prebivalcev; s tem bo moj namen dosežen.
8 VIRI
ARSO, Agencija Republike Slovenije za okolje. 2021. Narava. Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor
https://www.arso.gov.si/narava/ (3. junij. 2021)
Batáry P., Báldi A., Kleijn D., Tscharntke T. 2011. Landscape-moderated biodiversity effects of agri-environmental management: A meta-analysis. Proceedings of the Royal Society B:
Biological Sciences, 278, 1713: 1894-1902
Bedrač M., Cunder T. 2005. Slovenska kmetijska politika in večnamenskost kmetijstva. V: 3.
konferenca DAES »Slovenija v EU - izzivi za kmetijstvo, živilstvo in podeželje«. Moravske toplice: zbornik. Ljubljana, DAES: 243-257
Brush B. S. 2015. Protecting traditional agricultur knowledge. Journal of Law & Policy, 17: 59-109
Buller H., Wilso, G. A., & Höll A. 2000. Agri-environmental Policy in the European Union. 1st ed. London, Routledge: 310 str.
Čop J., Eler K. 2019. Effect of fertiliser application and cutting regime on temporal differentiation of mesic semi-natural grassland vegetation. Italian Journal of Agronomy, 14, 3:
153-161
Direktiva Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic. 1979. Uradni list Evropske unije, L 103: 0001-0018
Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst. 1992. Uradni list Evropske unije, L 206: 0007-0050
20
DOPPS. 2019. Več kot 2.500 znanstvenikov s podpisi pritrjuje: »Intenzivno kmetijstvo nam uničuje naravo!« Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije https://www.ptice.si/2019/11/intenzivno-kmetijstvo-nam-unicuje-naravo/ (11. vgust. 2021) Earth Overshoot Day. 2021. Global Footprint Network.
https://www.overshootday.org/ (23. junij. 2021)
Is agri-environment support well designed and managed? 2011. Luxemburg, Publications Office of the European Union: 82 str.
Biodiversity on farmland: CAP contribution has not halted the decline. 2020. Luxemburg, Publications Office of the European Union: 58 str.
Agri-environment-climate commitments. RDP Measures analysis. European Network for Rural Development (ENRD).
https://enrd.ec.europa.eu/rdp-measures-analysis_en (11. avgust. 2021)
Erjavec E., Šumrada T., Juvančič L., Rac I., Cunder T., Bedrač M., Lovec M. 2018. Vrednotenje slovenske kmetijske politike v obdobju 2015-2020: Raziskovalna podpora za strateško načrtovanje po letu 2020. 1st ed. Ljubljana, Kmetijski inštitut Slovenije: 267 str.
Farming: Good management practices for Natura 2000.
https://ec.europa.eu/environment/nature/natura2000/management/gp/farming_intro.html (28.
julij. 2021)
Nizki ekstenzivno gojeni travniki. 2021. Projekt Ljudje za barje (ljuba), Republika Slovenija, Služba vlade Republike Slovenije za razvoj in Evropsko kohezijsko politiko in partnerji.
http://www.ljuba.si/narava-kmetijstvo/narava/nizinski-ekstenzivno-gojeni-travniki-alopecurus-pratensis-sanguisorba-officinalis/ (14. maj 20219)
Gorton M., Hubbard C., Hubbard L. 2009. The Folly of European Union Policy Transfer: Why the Common Agricultural Policy (CAP) Does Not Fit Central and Eastern Europe. Regional Studies, 43, 10: 1305-1317
Habitat assessments at Member State level. Habitat report.
https://nature-art17.eionet.europa.eu/article17/habitat/report/?period=5&group=Grasslands&country=SI&re gion= (27. jul. 2021)
Herzon I., Birge T., Allen B., Povellato A., Vanni F., Hart K., … Pražan J. 2018. Time to look for evidence: Results-based approach to biodiversity conservation on farmland in Europe. Land Use Policy, 71: 347-354
Hrustel Majcen M., Šušmelj T., Tisu M. 2010. Kmetijstvo na območjih natura 2000. Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: 42 str.
Kaligarič M., Čuš J., Škornik S., Ivajnšič D. 2019. The failure of agri-environment measures to promote and conserve grassland biodiversity in Slovenia. Land Use Policy, 80: 127-134
Klemenčič T. 2016. Splošne naravovarstvene smernice za urejanje prostor. Ljubljana, ZRSVN:
33 str.
Kmelc P., Šumrada T. 2018. Monitoring splošno razširjenih vrst ptic za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine - končno poročilo za leto 2018. Ljubljana, DOPPS: 102 str.
Ekološka pridelava. Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano https://www.gov.si/teme/ekoloska-pridelava/ (12. jun. 2021)
21
Integrirana pridelava. Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano https://www.gov.si/teme/integrirana-pridelava/ (12. jun. 2021)
Program razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020. 2017. Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
https://www.program-podezelja.si/images/SPLETNA_STRAN_PRP_NOVA/1_PRP_2014-2020/1_1_Kaj_je_program_razvoja_pode%C5%BEelja/3._sprememba_PRP/Tretja_sprememb a_PRP_Programme_2014SI06RDNP001_5_1_sl.pdf (11. avg. 2021)
Travišča. Notranjski regijski park.
https://www.notranjski-park.si/izobrazevalne-vsebine/zivljenjski-prostori/travisca (30. jul.
2021)
Pisek R., Nève Repe A., Guček M. 2021. [GZ04] Površina gozda, Zavod za gozdove Slovenije.
http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/povrsina-gozda-7 (11. jul. 2021)
O’Rourke E., Finn, J. A. 2020. Farming for Nature: The role of results-based payments. Ireland, Teagasc and National Parks and Wildlife Service (NPWS): 155 str.
Evaluation of Agricultural Policy Reforms in the European Union: The Common Agricultural Policy 2014-20. 2017. Paris, OECD Publishing: 96 str.
Portillo N. 2020. Intenzivno kmetijstvo. Vrtnarjenje naprej.
https://www.jardineriaon.com/sl/agricultura-intensiva.html (28. avg. 2021) Prijatelj Videmšek M. 2019. Opomin pred tožbo zaradi uničenja travnikov. Delo.
https://www.delo.si/novice/slovenija/opomin-pred-tozbo-zaradi-unicevanja-travnikov (12. jul.
2021)
Program upravljanja območji Natura 2000 (2015–2020). 2015. Ljubljana, Vlada republike Slovenije: 33 str.
Ritchie H., Roser M. 2019. Land Use, OurWorldInData.org.
https://ourworldindata.org/land-use#citation (26. jul. 2021)
Slovenc M. 2019. Can a “Good Farmer” and a “Bad Farmer” Cooperate?: An Examination of Conventional and Organic Farmers’ Perceptions of Production and Environmental Protection.
V: Intertwining of Diverse Minds in(to) Political Ecology. Lukšič A. Andej, Tkalec T. (ur.).
Ljubljana: 111-129
Šumrada T., Erjavec E. 2020. Zasnove kmetijsko-okoljskih ukrepov in njihovih značilnosti. Acta Agriculturae Slovenica, 116, 1: 157-178
Šumrada T., Novak A., Udovč A., Rac I., Šilc U., Čelik T., … Erjavec, E. 2020. Potenciali novih zasnov in sodelovanje kmetov v kmetijsko-okoljskih ukrepih. Poročilo v okviru CRP V4-1814 Analitične podpore za večjo učinkovitost in ciljnost kmetijske politike do okolja in narave v Sloveniji. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta: 1 zv.
Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000). 2004. Ur. l. RS, št. 49/04 Uredba o Slovenskem kmetijsko okoljskem programu in uvedbi neposrednih plačil za ukrepe v
letu 2001 (EKO 2, EKO 3). 2001. Ur. l. RS, L 34/01
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2007–2013. 2008. Ur. l. RS, št.
21/08
22
Uthes S., Matzdorf, B. 2013. Studies on Agri-environmental Measures: A Survey of the Literature. Environmental Management, 51, 1: 251-266
Živim z Naturo 2000 – NATURA2000. 2021. Ministrstvo za okolje in prostor, v sodelovanju s projektom LIFE.
http://www.natura2000.si/ (27. jul. 2021)
Žvikart M, Debeljak N. 2019. Ovrednotenje stroškov priprave in izvajanja rezultatsko usmerjenega kmetijsko-okoljskega ukrepa za ohranjanje suhih travišč. Varstvo narave, 31: 47-60
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Klemnu Elerju za vsestransko pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela.
Zahvaljujem se tudi vsem profesorjem, ki so se skozi celotno študijsko obdobje trudili, da ustvarijo okolje, ki študentom izostri zanimanje in ga pretvori v kredibilna znanja.
Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili študij in vsem najbližjim za podporo v času študija.
PRILOGA A
Stanje in trendi traviščnih habitatov v Natura 2000 območjih v Sloveniji (2013-2018) po podatkih monitoringa v okviru člena 17 Habitatne direktive (Habitat …, 2021). Za posamezni
traviščni habitatni tip je opredeljena geografska regija, v nadaljevanju pa je z barvo opredeljeno njihovo stanje in trendi, glede na razširjenost, območje, strukturo in funkcionalnost in napoved za prihodnost. Zelena barva predstavlja ugodno stanje, oranžna nezadovoljivo in rdeča barva slabo stanje določenega travišča. Na sliki je izpuščen je stolpec s
splošno oceno, saj se podatki ne razlikujejo v primerjavi s tistimi, ki so prikazani.
PRILOGA B
Splošna ocena stanja traviščnih habitatov tipov v EU na območjih Natura 2000 po geografskih regijah (2013-2018) po podatkih monitoringa v okviru člena 17 Habitatne direktive (Habitat …,
2021).
PRILOGA C
Stanje traviščnih habitatov v Sloveniji (2007-2012) (Habitat …, 2021).