pomembna predvsem sistem

pogajanj o plaèah in predpisi o minimalni plaèi

Centralizirani

in

decentrali-zirani sistemi

pogajanj o

plaèah dajejo

boljše rezultate

kot vmesna

rešitev

22 ^UMAR Delovni zvezek 14/2005 Pojem fleksibilnosti trga dela in stanje na trgu dela v Sloveniji Fleksibilnost stroškov dela

na plaèe se z narašèanjem centraliziranosti zmanjšuje. Èe so razlièni poklici med seboj povezani, poveèanje plaè ene poklicne skupine zmanjšuje tudi zaposlenost drugih poklicnih skupin. Drugo horizontalno razsežnost centraliziranosti pogajanj predstavlja regionalna razsežnost, ki je kljub dejstvu, da potekajo pogajanja tudi na regionalnih ravneh, slabo raziskana. V zadnjem èasu se vse bolj priporoèajo pogajanja o plaèah tudi na ravni regij, ki naj bi prispevala k veèji povezanosti plaè in produktivnosti.

Calmfors in Driffill (1988) izpeljujeta grièkasto oblikovano povezavo med stopnjo centraliziranosti pogajanj o plaèah in stopnjo brezposelnosti iz grièkasto oblikovane povezave med stopnjo centraliziranosti pogajanj in ravnijo plaè. Vpliv narašèanja centraliziranosti pogajanj o plaèah na plaèe je odvisen od dveh sil, ki delujeta v nasprotni smeri: tržne oziroma pogajalske moèi in zunanjih uèinkov rasti plaè. Ker je lahko neto uèinek obeh sil pozitiven ali negativen, vpliv centraliziranosti na plaèe in brezposelnost ni linearen, ampak grièkasto oblikovan. Raven brezposelnosti je v centraliziranih sistemih nizka zaradi internalizacije negativnih zunanjih uèinkov rasti plaè na zaposlenost. V decentraliziranih sistemih vlogo »discipliniranja« plaè opravlja konkurenca na trgu dela in na trgu blaga.

Osnovna ideja, s katero pojasnjujejo, zakaj zagotavlja centralizirani sistem oblikovanja plaè nižjo raven plaè in višjo raven zaposlenosti (manjšo brezposelnost), je internalizacija zunanjih uèinkov rasti plaè. Dvig plaè ene skupine zaposlenih namreè ustvarja negativne eksterne uèinke drugim skupinam, ki jih lahko internalizira le kooperativno obnašanje obeh strani s ponovno vzpostavitvijo omejitve rasti plaè.

Calmfors (1993, str. 163–164) navaja, da najdemo v literaturi sedem negativnih zunanjih uèinkov povišanja plaè:

• zunanji uèinek na cene potrošnih dobrin: izhaja iz dejstva, da poveèanje plaè prispeva k poveèanju ravni cen in s tem padcu realnega razpoložljivega dohodka vseh skupin;

• zunanji uèinek na cene vhodnih proizvodov: zaradi poveèanja plaè v enem delu gospodarstva se poveèajo cene vhodnih materialov v preostalem delu, kar Slika 1: Povezanost med centraliziranostjo pogajanj o plaèah in brezposelnostjo

Vir: Carlin in Soskice, 1990, str. 408.

CENTRALIZIRANOST POGAJANJ O PLAÈAH

RAVEN PODJETJA RAVEN DEJAVNOSTI RAVEN GOSPODARSTVA U

STOPNJA BREZPOSELNOSTI

Centralizirani sistemi

oblikovanja plaèinternalizirajo zunanje uèinke rasti plaè

pripelje do zmanjšanja proizvodnje in zaposlenosti;

• zunanji uèinek na brezposelnost: poveèana brezposelnost v enem sektorju zmanjšuje možnosti za ponovno zaposlitev vseh brezposelnih;

• fiskalni zunanji uèinek: do njega pride, èe poveèanje plaè v enem sektorju povzroèi brezposelnost, poveèani stroški nadomestil za brezposelnost pa se financirajo s poveèanimi davki;

• zunanji uèinek na investicije: ker nekateri zaposleni zapustijo podjetje, še preden so bili deležni koristi od trenutne kapitalske investicije, je interes sindikatov za omejevanje plaè (v korist investicij) zmanjšan;

• zunanji uèinek zavisti: èe je povezava med blaginjo posameznega delavca in plaèami drugih negativna, sproži vsak dvig plaè v gospodarstvu zunanji uèinek zavisti (zmanjšanje blaginje ostalih);

• zunanji uèinek uèinkovitosti plaè, èe je prizadevnost zaposlenih odvisna od relativnih plaè, vsako poveèanje plaè v enem podjetju zmanjša prizadevnost zaposlenih v drugih podjetjih.

Na eni strani naj bi torej centralizirani sistem pogajanj zagotavljal internalizacijo omenjenih negativnih zunanjih uèinkov, na drugi strani pa ne smemo pozabiti, da centraliziranost sistema pogajanj poveèuje pogajalsko moè sindikatov. Veèja pogajalska moè sindikatov zmanjšuje zunanjo numerièno fleksibilnost trga dela in vodi k poveèanju pritiskov na plaèe. Flanagan (1992) zato ugotavlja, da pravzaprav ni trdnega jamstva, da bi centralizirana pogajanja prinesla manjši dvig plaè kot decentralizirana. Layard, Nickel in Jackman (1991) menijo, da je za grièkasto oblikovane povezave med stopnjo centraliziranosti pogajanj in brezposelnostjo potreben dodaten pogoj, to je relativno slaba organiziranost zaposlenih.

Njihov pogled na vpliv centraliziranosti pogajanj in obsega sindikalne organiziranosti zaposlenih na brezposelnost prikazuje shema 3:

Ekonomska teorija pravi, da poveèanje sindikalne organiziranosti in razširjenosti kolektivnih pogajanj poveèuje pritiske na povišanje plaè in zmanjšuje razlike v plaèah (OECD Employment Outlook 2004).

Rezultati ekonometriène analize strokovnjakov Evropske komisije (glej Employment in Europe 2004) kažejo, da kadar sta centralizacija in koordinacija na eni strani med delodajalci in na drugi strani delojemalci nizka ali srednja, ima davèni primež (ang.

tax wedge) negativni in znaèilen vpliv na gibanja na trgu dela. V državah s srednjo ureditvijo je dolgoroèni negativni uèinek dvakrat veèji kakor v državah, kjer je raven centralizacije in koordinacije nizka. Ti rezultati podpirajo »grièkasto« hipotezo, po kateri tako v centraliziranem kakor decentraliziranem sistemu sindikati internalizirajo vpliv zahtev po plaèah na individualni in agregatni ravni povpraševanja.

:

24 ^UMAR Delovni zvezek 14/2005 Pojem fleksibilnosti trga dela in stanje na trgu dela v Sloveniji Fleksibilnost stroškov dela

Kokovo poroèilo o zaposlovalni politiki izpostavlja, da morajo èlanice temeljito prouèiti sisteme oblikovanja plaè z vidika njihovega vpliva na zaposlenost. Regionalne, lokalne in sektorske razlike v plaèah morajo odsevati razlike v produktivnosti. Opozorilo je bilo še posebej namenjeno Nemèiji, Italiji in Španiji, kjer so regionalne razlike v zaposlenosti in brezposelnosti zelo velike in trdovratne (Kok, 2003).

3.2 Minimalna plaèa

Politika minimalne plaèe je tako v teoriji kakor v praksi sporna. Njeni zagovorniki trdijo, da prispeva k odpravi izkorišèanja na trgu dela in zagotavlja zadovoljivo

življenjsko raven najslabše plaèanim. Njeni nasprotniki trdijo, da izriva nekvalificirane delavce iz zaposlitve in da prejemniki minimalne plaèe ne živijo v revnih gospodinj-stvih. Godard (2002) ugotavlja, da minimalna plaèa pogosto zmanjšuje revšèino in neenakost.

V ekonomski teoriji poznamo naslednje uèinke minimalne plaèe:

a) uèinek na plaèe: literatura navaja dejstvo, da poveèanje minimalne plaèe zmanjšuje razlike v plaèah oziroma zmanjšuje neenakost v porazdelitvi plaè;

b) uèinek na dobièek: èeprav je empirièna potrditev hipoteze, da poveèanje minimal-ne plaèe zmanjšuje dobièke, skromna, ekonomska teorija trdi, da uèiminimal-nek obstaja;

c) uèinek na zaposlenost: v obsežni literaturi empiriène analize uèinka na zaposlenost, ki predpostavlja, da so cene proizvoda dane in doloèene na konkurenènih trgih, ni popolnega soglasja o uèinku na zaposlenost, ob predpo-stavki, da podjetja zmanjšajo zaposlenost zaradi poveèanja minimalne plaèe;

d) uèinek na cene - v veèini analiz uèinka na zaposlenost se predpostavlja, da so cene stalne, malo pozornosti pa teorija in analiza namenjata teoretièni hipotezi, da lahko dejavnosti poveèane stroške prevalijo v cene (Lemos, 2004).

Lemos (2004) ugotavlja z analizo za Brazilijo, da je prav uèinek na cene pomemben uèinek minimalne plaèe v manj razvitih državah in opozarja, da so lahko uèinki minimalne plaèe v nerazvitih državah bistveno drugaèni kakor v razvitih.

Po neoklasièni teoriji predpisana raven minimalnih plaè, ki presega ravnovesno raven, sproži pojav presežne ponudbe in negativno vpliva na rast zaposlenosti.¹⁰ S stališèa teorij iskanja zaposlitve (ang. job-search) in teorij brezposelnosti predpis o minimalni plaèi poveèuje t.i. sprejemljivo (rezervacijsko) plaèo, to je plaèo, pri kateri so se iskalci zaposlitve pripravljeni zaposliti. Višja raven »rezervacijske« plaèe seveda zmanjšuje verjetnost, da bi iskalec zaposlitve našel in sprejel zaposlitev. Predpisi o minimalnih plaèah s tega vidika poveèujejo obseg in trajanje brezposelnosti. S stališèa oblikovanja plaè uvedba ali poveèanje minimalnih plaè poveèuje pritisk na plaèe, kar lahko zmanjšuje stopnjo zaposlenosti v gospodarstvu.

Empiriène analize vpliva uvedbe ali poveèanja minimalnih plaè na obseg zaposlenosti in brezposelnosti kažejo, da predpisi o minimalnih plaèah najveèkrat prizadenejo le doloèen del delovne sile – predvsem mlajše iskalce zaposlitve in ženske (Johnson in Layard, 1986).

Godard (2002) ugotavlja, da imajo poveèanja minimalne plaèe obièajno majhen, èe sploh kakšen ekonomski uèinek, ki ga izpostavlja ortodoksna neoklasièna teorija, in

10 Splošno znano izjemo predstavljajo le razmere, ki jih oznaèujemo kot monopson. Uvedba minimalnih plaè v višini med monopsono in konkurenèno poveèa zaposlenost, saj onemogoèa uporabo monopsone moèi delodajalcev na nereguliranem trgu delovne sile.

Regionalne,