ZAVAROVANA OBMOČJA
Na podlagi analize sektorskega in programskega načrtovanja je mogoče povzeti, da se za prostor, kateremu kot prostorska entiteta na medregionalni ravni pripada območje zavarovanega območja Triglavskega narodnega parka, poleg samostojnega programskega dokumenta, tj. načrta upravljanja, izdelujejo številni sektorski načrti in programi, ki v celoti ali delno obravnavajo prostor zavarovanega območja.
Nezanemarljiv vpliv na zavarovano območje imajo tudi strategije in razvojni načrti na področju energetike, prometne infrastrukture in še posebej turizma. Dejavnost turizma (obiskovanje, ogledovanje, doživljanje, pohodništvo, planinstvo in ostale rekreacijske dejavnosti v naravi …) je z zavarovanimi območji neposredno vsebinsko povezana od začetnih procesov ustanavljanja naprej (planinska organizacija je bila tudi med pobudniki zavarovanja Doline Triglavskih jezer). Prav turizem je prepoznana razvojna priložnost za zavarovana območja, saj dejavnost ohranjeno naravo obravnava kot primerjalno prednost.
V aktualni Strategiji razvoja slovenskega turizma 2012-2016 (2012), ki jo je pripravilo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, je izpostavljen trajnostni pristop ob poudarjenem partnerstvu. Med temeljnimi usmeritvami za razvoj turizma so tudi skrb za družbeno-kulturno in naravno okolje (Slovenija kot odlična, zelena, aktivna in zdrava destinacija; pomen varstva biotske raznovrstnosti in ohranjanja narave; naložbe v zeleno turistično infrastrukturo), spodbujanje soudeležbe lokalnega prebivalstva pri načrtovanju turističnega razvoja (nastanitvena ponudba, ekološka pridelava hrane, dobaviteljske verige) in prilagajanje podnebnim spremembam.
Na podlagi predhodnega podpoglavja je mogoče ugotoviti, da imajo posamezni načrti rabe naravnih virov za zavarovano območje ožji sektorski pomen in pokrivajo manjši del parka, posamezni načrti poleg osnovnega poslanstva vplivajo tudi na druge rabe prostora in dejavnosti, nekateri programski akti pa imajo velik pomen za nadaljnje varstvo in razvoj zavarovanega območja. Pri postopkih priprave programskih in sektorskih načrtov je sodelovanje upravljavca zavarovanega območja različno – od izdelave strokovnih podlag za smernice, sodelovanja na delavnicah in posvetih do usklajevanja in izdaje mnenj glede upoštevanja smernic.
V slovenskem prostoru je tradicionalno prisotno načrtovanje na področju urejanja prostora ter gospodarjenja z gozdovi in lovskega upravljanja, vse ostalo načrtovanje je pogojeno z obveznostmi, ki izhajajo iz sprejetih posameznih direktiv in evropskega pravnega reda, ter posledično z možnostmi črpanja finančnih sredstev Evropske unije. Razen prostorskih načrtov, katerih priprava ali novelacija je časovno vezana na vsebinske razvojne potrebe ali zakonodajne spremembe, so vsi ostali dokumenti časovno omejeni – na petletno ali desetletno obdobje oziroma programsko obdobje Evropske unije (2000-2006, 2007-2013, 2014-2020). Za prostorski vidik je v primerjavi z družbenim in gospodarskim vidikom
108
srednjeročno obdobje manj primerna časovna opredelitev – prostorske ureditve zahtevajo več časa, njihovi učinki so prepoznavni v daljšem obdobju, njihova spremenljivost pa je bistveno zahtevnejša. Načrtovalske dokumente pripravljajo strokovne ekipe znotraj sektorjev ali zunanji izdelovalci v časovno omejenem okviru. Ker so roki za sprejemanje vnaprej določeni, je čas za seznanjanje in vključevanje zainteresirane javnosti omejen. S tem v zvezi je treba opozoriti na nujnost časovnega uravnoteženja postopkovnih korakov.
V primerjavi s časom, ki je namenjen inventarizaciji, analizi in vrednotenju stanja, je bistveno manj razpoložljivega časa za načrtovalske aktivnosti, odprto in aktivno sodelovanje z javnostjo ter argumentirano usklajevanje planskih ali programskih ciljev in nalog.
Preglednica 7: Pomen programskih razvojnih in sektorskih načrtov za zavarovana območja
Vrsta načrta, programa
Ožji sektorski pomen Širši sektorski pomen Nadsektorski pomen Vloga zavarovanega območja pri pripravi načrtov
Prostorsko načrtovanje (DPN, OPN, OPPN) * smernice
Regionalni razvojni program *
Program razvoja podeželja *
Načrt upravljanja voda * smernice
Načrt upravljanja ribiških območij * smernice
Gozdnogospodarski načrt območja / enote * smernice
Lovsko upravljavski načrt * smernice
Načrt upravljanja spomenika / spom. območja * smernice
Program upravljanja območij Natura 2000 *
Strategija razvoja turizma *
Tudi sicer sta vključevanje in sodelovanje drugih sektorjev in deležnikov ter strokovne in druge zainteresirane javnosti omejeni na predpisane postopkovne faze (seznanitev, predstavitev in javna obravnava). Ne glede na parcialni pristop ter nezmožnost nadsektorske koordinacije in vsebinskega usklajevanja, je pomembno doseganje rezultatov.
Rezultati izvedenih nalog in aktivnosti, ki bodo skladni s postavljenimi skupnimi in področnimi cilji posameznih resorjev, so ključnega pomena za nadaljnja razvoj in varstvo zavarovanega območja.
109
8 ANKETNA PREVERITEV VLOGE IN POMENA NAČRTA UPRAVLJANJA
Z namenom oblikovanja predloga postopkovno in vsebinsko ustreznejšega modela upravljavskega načrta je bila poleg pregleda pravnih podlag (sistemski predpisi, ustanovitveni akti zavarovanih območij, direktive, konvencije …), predstavitve razvojnih programskih dokumentov in sektorskih načrtov, vpogleda v upravljanje dveh primerljivih zavarovanih območij izvedena anketna preveritev.
Anketni vprašalnik je bil oblikovan tako, da omogoča pridobitev informacij, mnenj, izkušenj in stališč o stanju, odnosu do zavarovanih območij, varstvenih problemov in izzivih, razvojnih vsebinah zavarovanih območij, prekrivanju in navzkrižju interesov, pristojnostih nosilcev, statusu zavarovanih območij in njihovem vrednostnem razmerju do regije, možnostih usklajevanja …, kakor tudi morebitnih predlogov, obetov za nadaljnje varstvo, razvoj in upravljanje zavarovanih območij.
Vprašalnik je v zasnovi delno zaprtega in delno odprtega tipa. Sestavljen je tako, da so vprašanja vsebinsko naravnana na tri ciljne skupine anketirancev:
- deležniki – strokovnjaki, ki delujejo v zavarovanih območjih:
o upravljavci zavarovanih območij,
o predstavniki sektorjev, ki upravljajo z naravnimi viri v zavarovanih območjih – kmetijstva, gozdarstva, upravljanja z vodami in ohranjanja narave,
o predstavniki varstva kulturne dediščine, o predstavniki planerskih podjetij,
o predstavniki regionalnih razvojnih agencij;
- predstavniki lokalnih skupnosti v zavarovanih območjih;
- upravljavci tujih zavarovanih območij.
Posamezna vprašanja so oblikovana enostavno (da/ne), posamezna omogočajo izbiro med več podanimi možnostmi (vključno z dodajanjem lastnega mnenja), nekatera vprašanja pa zahtevajo tudi vrednostno podajanje odgovorov (petstopenjska lestvica pomena: zelo velik pomen, velik pomen, povprečen pomen, manjši pomen, zanemarljiv oziroma nepomemben).
Ker je načrt upravljanja zavarovanega območja v slovenskem prostoru, ne glede na pretekle upravljavske aktivnosti (programi varstva in razvoja), relativno nova formalna oblika z malo izkušnjami, sta vprašalnika za prvi dve skupini anketirancev usmerjena bolj v bodočnost, v pričakovano ureditev področja. Vprašalnik, namenjen tretji skupini, pa je strukturiran tako, da ponuja vpogled v že pridobljene mednarodne izkušnje upravljavcev zavarovanih območij v alpskem prostoru. Za namene sinteznih ugotovitev celotnega anketnega dela imajo vsi trije vprašalniki sklop osmih vprašanj, ki so enaka za vse ciljne skupine.
110
Izbor anketirancev ni bil naključen, temveč je bil oblikovan na podlagi njihovega poznavanja področja ohranjanja narave oziroma zavarovanih območij. Skupino predstavnikov strokovne javnosti oblikujejo strokovnjaki, ki se poklicno ukvarjajo z vsebinskimi področji zavarovanih območij. Skupino parkovnih lokalnih skupnosti zastopajo zaposleni v občinskih upravah skupnosti, katerih prostor je v večjem obsegu vključen v zavarovana območje. Mednarodno skupino zavarovanih območij zastopajo upravljavci alpskih zavarovanih območij, predvsem narodnih parkov iz Avstrije, Italije, Nemčije, Švice in Francije.
Anketa je bila v večjem obsegu izvedena prek elektronske pošte. Izpolnjeni vprašalniki so se ob uporabi razpoložljivega spletnega progama po posredovanju samodejno beležili in shranjevali v zbirne tabele. Posamezni vprašalniki so bili izpolnjeni ročno, z vpisovanjem odgovorov ter posredovani osebno ali po pošti. Vsi elektronsko in analogno izpolnjeni vprašalniki so bili pred obdelavo vneseni v skupno podatkovno tabelo. Vprašalnik je bil poslan 88 naslovnikom, od tega 46 skupini strokovne javnosti, 27 skupini lokalnih skupnosti in 15 mednarodni skupini zavarovanih območij.