Intelektualni razvoj otroka - Razvojne stopnje

3.4 Razvojne stopnje

3.4.1 Intelektualni razvoj otroka

Različne vede preučujejo intelektualne spremembe v različnih obdobjih človekovega življenja. Nekatere značilnosti lahko močno vplivajo tudi na pouk tehnike in tehnologije.

J. Piaget [39] je otrokov spoznavni razvoj razdelil na 4 glavne stopenje oziroma obdobija, preglednica 3.13.

Preglednica 3.13: Razvojne stopnje po Piagetu [39]

Leta Stopnja Značilnosti

Prva se nanaša na začetek otrokovega življenja (0-2 leti), ko otrok spoznava svet le preko zunanjih čutil, za učitelje pa so pomembne zadnje tri stopnje, ki jih podrobneje predstavljamo:

I. Predoperacionalna stopnja

Otrokovo mišljenje ni več povezano samo z zunanjo dejavnostjo, ampak je že ponotranjeno. Prav to pa je pomembno za razvoj inteligentnosti. Razvoj govora je hiter, prav tako se poveča koordinacija gibanja.

 Otrok v tem obdobju pridobiva tehnične izkušnje, logično-matematične predstave, spretnosti in delovne navade.

 Prepozna in posnema tehnične stvari, razstavlje in sestavlja tehnične predmete ter odkriva osnovne tehnične funkcije (vloga osi pri kolesu).

 Konstruira in gradi s sestavljankami.

 Spoznava in uporablja različna gradiva za oblikovanje predmetov.

 V začetku obdobja orodja uporablja nenamensko (zabijanje žebljev v les), nato načrtno uporablja orodje, da doseže nek cilj (spajanje dveh kosov lesa z žeblji).

 Poveča se sposobnost komunikacije, razvijajo se socialne spretnosti, ob igri spoznava maralna načela, aktivno se odloča za vrednoste.

II. Stopnja konkrtenih operacij

Otroci so sposobni logičnega mišljenja v odnosu do fizičnih predmetov, nastajajo kakovostne spremembe v mišljenju v smislu predstav, simbolov in pojmov. Koordinacija gibanja je še bolj razvita.

 Sposobni so v mislih obdržati dve spremenljivki in ju uporabljati pri razporejanju.

 Razvijajo se sposobnosti za tehnično produktivnost in reproduktivnost. Izdelki morajo delovati in biti uporabni.

 Otroci imajo večjo motivacijo za problemski pristop k učenju, kreiranju in preizkušanju novih rešitev in zaupanje v lastne sposobnosti.

III. Stopnja formalnih operacij

V tem obdobju se kaže zmožnost mišljenja zunaj konktetne stvarnosti, razmišlja tudi o odnosih med odnosi. Popolnoma je zmožen razumeti in upoštevati miselne abstrakcije v matematiki ali uporabljati metafore v literaturi.

Kljub nekaterim kritikam je Piagetova konstruktivistična teorija kognitivnega razvoja podlaga za nove pristope v poučevanju in učenju naravoslovja in tehnike.

Za otrokov intelektualni razvoj so pomembne izkušnje, ki jih pridobiva v interakciji s starši, vrstniki in učitelji. Več izkušenj in spretnosti ima, bolj se razvija njegovo razumevanje. Že Piaget je ugotovil, da znanje ni posnetek realnosti. Če si predmet samo ogledamo, ga še ne poznamo, saj je za poznavanje potebno predmet predelati in razumeti ta proces transformacije. Ko poznamo delovanje in zgradbo predmeta, potem ga lahko tudi razumemo. Zato mora biti pouk tehnike in tehnologije skrbno načrtovan, da omogoča razvoj otrokovih osebnih lastnosti: natančnost, vztrajnost, potrpežljivost, doživlanje lepega, ustvarjanje novih oblik in delovnih tehnik. Učenci se med poukom urijo v komunikacijskih spretnostih, medsebojem sodelovanju; izdelujejo izdelke, pri čemer se kaže njihova individualnost, spretnost reševanja problemov. Pri spoznavanju gradiva uporabljajo vsa čutila (vid, vonj, tip).

Učenci pri pouku tehnike in tehnologije razvijajo različne sposobnosti [2], ki jih razdelimo v tri skupine:

1. Gibalne oziroma motorične (psihomotorične) sposobnosti

Sem štejemo ročne spretnosti, spretnosti prstov, rok in celega telesa. Vse psihomotorične spretnosti dejavnosti se sestavljene iz hitrosti, natančnosti in usklajenosti gibov.

2. Čutno zaznavne oziroma senzorne (perceptivne) sposobnosti

Učenci razvijajo sposobnost zaznavanja različnih barv, oblik, vonjev, struktur predmetov in različnih oblik gibanja.

3. Višje spoznavne ali intelektualne (mentalne) sposobnosti

Poleg razvijanja sposobnosti, pa je pomebna tudi učenčeva inovativnost. To je proces oblikovanja novih idej, pri čemer je pogoj učenčeva lastna aktivnost. inovativnost pomeni nekaj izdelati, proizvesti. Produkt je inovativen, če dosežemo novo stopnjo popolnosti, pri čemer ni nujno da je delo samo tudi novost. Inovativna oseba daje nove ideje, nasvete iznajdb, nove pojme in nove načine dela; redno se spopada s problemi in razvija nove rešitve. inovativnost sama ni povezana z življenjskim obdobjem, človek se mora le navdušiti nad nečem. Pa vendar mora biti poleg vztrajnosti sposoben tudi poslušati druge in se učiti s tveganjem [2].

4 OD OSNUTKA DO RISBE

Risbe, ki jih učenci dobijo kot navodilo za izdelavo predmeta, so različne. Ugotovili smo že, da se v učnih gradivih prave tehniške slike praviloma ne pojavljajo in jih prepogosto nadomeščajo fotografije. Tako morajo učenci pridobiti znanje tehniškega risanja na drugačen način; predvsem je to naloga učitelja, da učencem predstavi tehniško risbo.

Branje oziroma razumevanje tehniške slike učencem ne dela težav in hitro usvojijo znanje, ki je potrebno, da podatke s tehniške slike pretvorijo v končni izdelek. Težava nastane, kako predmet, ki so ga izdelali, bodisi na podlagi fotografije bodisi so ga skreirali sami, narisati oziroma skicirati tako, da bo razumljiv tudi drugim.

Učenci se upodabljanja predmetov učijo pri likovni umetnosti, za potrebe tehniške slike pa potrebujejo nekoliko drugačno znanje. Tehniška risba ne vsebuje umetniških elementov, temveč natančne, enoznačne podatke. To je tisto znanje, ki ga morajo učenci pridobiti. Vsaka tehniška slika je sestavljena iz večjega števila črt, polnih ravnih ali krivih, različnih debelin ali dolžin. Učenci znanje in spretnost risanja črt utrjujejo le s konstantnim ponavljanjem pravilnih gibov. Ponavljajoče risanje črt je za učence monotono, kar pa lahko učitelj prekine in poskrbi, da učenci svoje novo znanje usmerijo na risanje predmeta, s čimer utrjujejo in nadgrajujejo svoje vedenje o tehniški sliki. Zaradi razvojnih značilnosti učencev, je potrebno znanje risanja tehniške slike uvajati postopoma. Učitelju so v oporo pri poučevanju tehniškega risanja medpredmetne povezave. Poleg dveh temeljnih predmetov, spoznavanja okolja in naravoslovja in tehnike, učenci pridobivajo znanja, ki jih lahko uporabijo pri risanju tehniške slike, tudi pri likovni vzgoji in matematiki.

Smernice, ki jih bomo podali, bodo temeljile na razvojni stopnji učencev in medpredmetnem povezovanju.

4.1 Prvi razred

Učenci v prvem razredu zaradi razvitejše koordinacije rok več časa posvečajo igri in učenju s sestavljankami, razstavljanju in sestavljanju tehniških predmetov. Za dosego cilja namensko uporabljajo orodja. Ker so v zaključnem obdobju predoperacijske stopnje razvoja, je njihovo mišljenje že ponotranjeno in ni več vezano le na zunanje dejavnosti.

Učni načrt za spoznavanje okolja ne zajema ciljev, ki bi se neposredno navezovali na tehniško sliko. Medpredmetno povezovanje likovne vzgoje in matematike nam omogoča, da učenci pridobivajo znanje risanja črte, ki je osnovni element tehniške slike. Pri likovni vzgoji so cilji, ki navezujejo na risanje črte: prostoročno risanje, razvijanje motoričnih spretnosti, risanje po opazovanju. Pri matematiki pa učenci rišejo prostoročno črte in like, ocenijo in primerjajo količine za dolžino.

Risanje ravne polne črte je prvi korak k uspešnemu risanju tehniške slike in zahteva veliko mero zbranosti ter natančnosti. Učenci se pri risanju črte ne vede urijo tudi v drugih veščinah (pravilnem sedenju, položaju telesa in drži svinčnika).

Debela polna ravna črta – risanje ograje, lestve in ribiške mreže

Učenci prvega razreda pri svojem delu ne potrebujejo le strokovno podajanje navodil, ampak morajo biti pri delu motivirani z rezultatom, ki ga bodo na koncu dosegli. Zaradi lažjega doseganja ciljev, kot je risanje debele polne črte, jim učitelj poda navodila v takšni obliki, da so jim razumljiva in jim reševanje naloge ne predstavlja težav.

Ker je za učenci lažje, da si polno ravno črto predstavljao kot napeto vrvico, ki povezuje dve točki ali palici, učitelj sestavi takšne naloge, kjer učenec lažje uresničuje cilje risanja ravnih polnih črt. Učenec vadi polne črte:

 dolge polne črte: risanje vzorca na velikih stavbah, povezovanju dveh robov lista, risanje ribiške mreže, priloga 8.5,

 kratke polne črte: risanje lestev, risanje vzorca na oblačilih, risanje navpičnih elementov ograje okoli hiše, priloga 8.6.

Učiteljeva naloga pri tem je, da učence usmerja in jim pomaga pri pravilnem izvajanju naloge:

 pravilno držo telesa in sedenju na stolu,

 položaj obeh rok na delovni površini,

 pravilni prijem svinčnika za:

o dolge črte: prijem s palcem in kazalcem, svinčnik je podprt s sredincem in počiva na zgornjem robu dlani; med konico svinčnika in prsti je 40 mm in o kratke črte: prijem je s palcem in kazalcem, sredinec podpira svinčnik, prsti

so rahlo ukrivljeni, vrh svinčnika počiva na prvem členku kazalca; med konico svinčnika in prsti je razdalja 20 mm,

 enakomerno vlečenje dolgih in kratkih črt, pri čemer pazijo tudi na enakomeren pritisk mine ob risalno površino in

 enakomeren razmak med posameznimi črtami.

Učitelj mora upoštevati in usmerjati učence v pravilno risanje polne črte:

 dolge:

o navpične črte, ki jih vlečejo od roba lista proti telesu,

o vodoravne črte v smeri od nepisoče roke proti pisoči roki po celotni širini lista in

o diagonalne črte, pri čemer si učenci pomagajo z zasukom lista, da rišejo poševnice kot navpične črte,

 kratke:

o navpične črte učenci pravokotno med dvema vodoravnima vzporednicama, o vodoravne črte rišejo med dvema vzporednima navpičnicama in

o diagonalne črte rišejo med vzporednicama, vendar pri tem ne spreminjajo položaja lista papirja.

Pri svojem delu učenci uporabljajo bel papir, format A4. Ker rišejo prostoročne črte, ne potrebujejo ravnil. Pri risanju črt lahko uporabljajo svinčnik HB.

4.2 Drugi razred

Učenci v drugem razredu so razvojno gledano med dvema fazama razvoja: med predoperacionalno in med stopnjo konkretnih operacij. Orodja učenec načrtno uporablja, vendar šele začenja razvijati sposobnosti za tehniško produktivnost, kljub temu da ima tehniške izkušnje in spretnosti. Koordinacija gibanja je bolj razvita kot v prvem razredu, spreminjajo se tudi miselne predstave.

Kot v prvem, tudi v drugem razredu ne zasledimo učnih ciljev pri predmetu spoznavanje okolja, ki bi se neposredno navezovali na področje tehniške slike. Zaradi razvitejše koordinacije in motorike prstov lahko zaradi večjega nadzora prstov rišejo tudi krive črte.

V medpredmetnem povezovanju z likovno vzgojo in matematiko, učenci spoznajo in urijo risanje tudi krivih črt. Cilji likovne vzgoje, ki se navezujejo na risanje črt so, da učenci rišejo prostoročno, narišejo oblike,rišejo oblike po opazovanj, razvijajo občutek za gradnjo risbe od celote k delom, razvijajo motorično spretnost in občutek za ravnanje z risarskimi materiali in pripomočki. Pri matematiki pa učenci prepoznajo, opišejo in poimenujejo geometrijska telesa in geometrijske like, prepoznajo in rišejo različne črte (ravne, krive, sklenjene, nesklenjene, ravne), ocenijo, primerjajo in merijo dolžino z nestandardnimi (relatvinimi in konstantnimi) in s standardnimi enotami (m, cm) in se orientirajo na ravnini (na listu papirja...).

Kriva črta - risanje krožnika in kovanca

Učenci drugega razreda potrebujejo naloge, pri katerih je hitro viden rezultat. Pri risanju krive črte – krožnice, si učenci najprej ogledajo predmeta krožnik in kovanjec, katera skicirajo. V pomoč jim učitelj ponudi predhodno risanje križa, s pomočjo katerega učenci bolj natančno narišejo krožnice, priloga 8.7.

Učitelj usmerja učence pri risanju krive črte (krožnice, loke, krivulje), pri tem jih opozarja na:

 pravilno držo telesa in sedenje na stolu,

 pravilni prijem svinčnika in položaj obeh rok na delovni povržini,

 enakomerno vlečenje krivih črt, pri čemer pazijo tudi na enakomeren pritisk mine ob papir in

 enakomeren razmak med krivuljami.

Za učitelja je pomembno, da risanje krožnic od učencev zahteva pozornost in natančnost.

Pri risanju krožnic si pomagajo s križem (srednjicama), na katere v enakih razdaljah od središča križa označijo dele krožnice. Pri odmerjanju si lahko pomagajo z nestandardnimi enotami, npr. širino prsta. Začnejo z manjšimi krožnicami, ki jih je lažje narisati, saj so krožni loki sestavljeni iz krajših krivulj in so za risanje potrebni manjši gibi. Nadaljujejo z večjimi krožnicami, ki zahtevajo gibanje celotne dlani. Pri tem so pozorni, da je središče krožnice pod dlanjo.

Učenci rišejo na bel papir, format A4, ki ga lahko poljubno obrnejo. Rišejo s svinčnikom HB. Pri svojem delu ne potrebujejo drugih pripomočkov, kot je šestilo.

4.3 Tretji razred

V tretjem razredu imajo učenci že dobro razvito koordinacijo gibanja in njihove miselne predstave še bolj razvite. Tehniški predmeti morajo biti uporabni, kar jim je velika motivacija pri učenju in iskanju novih rešitev.

Pri spoznavanju okolja je v učnem načrtu podan cilj,da znajo učenci slediti načrtu ali shemi delovnega postopka pri izdelavi tehniškega predmeta. Vsebine, ki se navezujejo na ta cilj so načrt izdelave, shema poteka in izdelovanje uporabnih izdelkov (letalo, vrtopir, vetrokaz, košarica, papirna kapa, kozarec, glinen lonček). Za potrebe tehniške skice lahko uporabimo tudi medpredmetno povezovanje z likovno vzgojo in matematiko. Pri likovni vzgoji preizkušajo različne risarske materiale in pripomočke, opazujejo in primerjajo zglede linij v naravi, okolju, razvijajo občutek za uporabo različnih vrst linij, rišejo prostoročno in z ravnilom, narišejo oblike in jih izpolnijo z linijami in točkami, rišejo oblike po opazovanju, razvijajo občutek za razporejanje oblik v risbi, razvijajo občutek za gradnjo risbe od celote k delom, razvijajo motorično spretnost in občutek za ravnanje z različnimi risarskimi materiali in pripomočki. Pri matematika pa prepoznajo in poimenujejo geometrijska telesa ter pri opisu lastnosti uporabljajo matematične izraze (ploske, rob, ogljišče), prepoznajo in poimenujejo geometrijske like ter pri opisu lastnosti uporabljajo matematične izraze (stranica, ogljišče), narišejo večkotnik in ga pravilno poimenujejo glede na število stranic, opišejo položaj predmetov v prostoru in na ravnini ter se pri opisu natančno izražajo, opisujejo odnos med dvema smerema: navpično, vodoravno; levo, desno; spredaj, zadaj, berejo različne načrte (učilnice, šolskih prostorov, mest), se orientirajo po njih in oblikujejo navodila za gibanje po prostoru, prepoznajo in izbirajo (glede na situacijo) ustrezne merske enote za merjenje dolžin (m, dm, cm), mase...

ocenijo, primerjajo, merijo količine in meritev zapišejo z merskim številom in mersko enoto.

Risanje osnutka – vetrokaz

Učenci s poznavanjem in veščim risanjem različnih vrst črt (debelih polnih in krivih) že lahko narišejo enostaven tehniški izdelek. Ta ne sme vsebovati prevelikega števila sestavnih delov in ti ne smejo biti takšnih oblik, da jih učenci ne bi zmogli narisati.

Osnutek, ki ga učenci rišejo, je preprosta tehniška skica in vsebuje le različne vrste črt.

Te so risane v medsebojnem razmerju (krajše, daljše) glede na dolžino robov pravega predmeta. Učenci skicirajo ob prisotnosti predmeta, ga sistematično razdelajo na posamezne elemente in skicirajo vsak element ločeno, priloga 8.

Vetrokaz je sestavljen iz treh ključnih delov: palice, puščice – smerokaza in veznega elementa, ki omogoča vrtenje smerokaza okrog svoje osi (plastični pokrovček flomastra).

Pokrovček je pritrjen na smerokaz in je nasajen na palico. Ta je postavljena navpično v trdo podlago. Učenec si dobro ogleda sestavne dele vetrokaza, pri čemer je pozoren na razmerja v velikosti posameznih sestavnih delov.

Pri risanju učenec pazi na :

 pravilno držo telesa in sedenje na stolu,

 pravilni prijem svinčnika in položaj obeh rok na delovni povržini,

 enakomerno vlečenenje ravnih polnih in krivih črt, pri čemer pazi tudi na enakomeren pritisk mine ob papir,

 razmerja velikosti posameznih sestavnih delov in

 položaju skice na listu papirja – ta mora biti na sredini lista.

Učenci rišejo prostoročno in ne potrebujejo pripomočkov. Rišejo s svinčnikom, na bel list, formata A4.

42 4.4 Četrti razred

Učencem četrtega razreda miselne predstave ne predstavljajo težav. Dobro imajo razvito fino motoriko, sposobni so tehniške produktivnosti in reproduktivnosti. Kreirajo in preizkušajo nove rešitve.

V učni načrtu za naravoslovje in tehniko so zapisani cilji, ki določajo, da znajo učenci graditi modele zgradb na podlagi skice in jih primerjati z zgradbo iz ožjega in širšega okolja, brati načrt in ga udejanjiti ter skicirati, oblikovati in graditi modele cevja in korit.

Likovna vzgoja določa cilje, ki so razvijanje izrazne zmožnosti pri oblikovanju na, razvijanje občutka za razporejanje oblik na ploskvi, razvijanje motorične spretnosti in občutka pri delu z različnimi materiali in pripomočki za izražanje na ploskvi. Učni načrt matematike določa, da učenci prepoznajo ravne črte, določene z dvema točkama, jih opišejo in poimenujejo, narišejo daljico z dano dolžino, povežejo pojme: daljica, dolžina daljice, mersko število, merska enota, prepoznajo in narišejo skladne daljice, poznajo pojme središče, polmer, premer, krožnica, krog in razlikujejo med njimi, rišejo krožnice in kroge z geometrijskim orodjem, razlikujejo in opišejo kocko in kvader ter opišejo njune lastnosti (mejna ploskev, rob, ogljišče), razlikujejo pravokotnik, kvadrat in opišejo medsebojno lego stranic in jihove lastnosti, ocenijo in merijo količine (dolžino...) s standardnimi enotami (mm, cm, dm, m, km), usvojijo pojem mersko enoto in mersko število, ob praktičnem merjenju izbirajo primerne merilne instrumente in meritve ustrezno izrazijo z mersko enoto.

Risanje skice – model cevja in korit

Učenci v četrtem razredu spoznajo različne vrste sistemov (vodovod, centralno ogrevanje) in spoznavajo, na kakšne načine se voda pretaka po ceveh (jo poganjajo naprave ali se pretaka zaradi fizikalnih sil). Model cevja morajo sestaviti tudi učenci sami, pri tem pa si lahko pomagajo najprej s skiciranjem modela cevja in korit, kjer predstavijo svoje ideje.

Poznavanje različnih vrst črt (ravnih polnih in krivih), učencem omogoča, da se tehniško izražajo. Pri risanju krožnic učenci le-tega opremijo s križem, ki iznačuje središče krožnice, črta pa je sestavljena iz kratkih črt in pik. Te učenci najprej povadijo in s tem

utrdijo znanje risanja krožnic. Risanje cevi zahteva natančno risanje vzporednic. Risanje korit učenci poenostavijo in korito narišejo le z ene perspektive, to je s sprednje strani (naris). Najprej narišejo sestavne dele svojega sistema cevi in korit, kot so to naredili v tretjem razredu, potem pa sestavne elemente sistema združijo v skupni skico, priloga 9.

Pri skiciranju so učenci pozorni na:

 pravilno držo telesa in sedenje na stolu,

 pravilni prijem svinčnika in položaj obeh rok na delovni povržini,

 enakomerno vlečenenje ravnih polnih in krivih črt, pri čemer pazijo tudi na enakomeren pritisk mine ob papir,

 razmerja velikosti posameznih sestavnih delov,

 razporeditvi sestavnih delov cevja po celotnem listu in

 upoštevanje pravil risanja krožnic.

Učenci pri svojem delu potrebujejo večji list papirja (risalni list), zaradi preglednosti velikega števila sestavnih delov modela cevja in korit. Rišejo s svinčnikom HB.

4.5 Peti razred

Učenci so že zmožni razumeti in upoštevati miselne abstrakcije v matematiki, saj lahko razmišljajo zunaj konkretne stvarnosti.

Učni načrt naravoslovja in tehnike določa, da učenci v petem razredu, vzpostaviti ravnovesje na gugalnici prevesnici, izdelati model in ga preizkusiti, znajo narisati skico svojega modela in opisati njegovo delovanje, načrtovati, izdelati in preizkusiti napravo za merjenje vetra in napravo, ki jo poganja veter. Pri likovni vzgoji učenci razvijajo izrazne zmožnosti pri oblikovanju na ploskvi, razvijajo občutek za razporejanje oblik na ploskvi, razvijajo občutek za ravnovesje na ploskvi, razvijajo motorične spretnosti in občutek pri delu z različnimi materiali in pripomočki za izražanje na ploskvi. Učenci pri matematiki poznajo pojem ravnina, spoznajo odnose »leži na«, »ne leži na«, vzporednost, pravokotnost, skozi dano točko narišejo vzporednico in pravokotnico k dani premici,

In document TEHNIŠKA SKICA NA RAZREDNI STOPNJI DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE (Strani 39-0)