3. EKSPERIMENTALNI DEL
3.4 Naprava HPT Disk TPS 2200
3.4.3 Potek meritve
Pri meritvah toplotnih lastnosti trdnih materialov se senzor vstavi med dva vzorca enakega materiala, katerih površini, ki sta v stiku s senzorjem morata biti ravni (slika 3). Senzor mora biti tesno vpet med preiskovana vzorca, hrapavost površine pa mora biti vsaj za en razred velikosti manjša od premera senzorja, da se izognemo zračnim žepom med senzorjem in površino vzorcev ter vplivu nepopolnega kontakta na meritev. Temeljna predpostavka te metode je, da je senzor vstavljen v neskončno velik material, zato morajo biti preiskovani vzorci dovolj veliki za zadovoljitev tega pogoja. Za določitev ustrezne velikosti vzorca uporabimo koncept vdorne globine toplote. Neskončno veliki material pri izvajanju meritve pomeni, da toplotni val, ki ga ustvari električno segrevanje senzorja, ne doseže zunanjih meja vzorcev v času meritve dinamične spremembe električne upornosti senzorja. V primeru, da toplotni val doseže zunanjo mejo enega od vzorcev se namreč od nje odbije nazaj proti senzorju in vpliva na spremembo temperature senzorja, kar vpliva na električno upornost senzorja in s tem na točnost izračuna toplotnih lastnosti. Oceno, kako daleč potuje toplotni val v preiskovanem vzorcu, določamo s pomočjo vdorne globine toplote, ki jo izračunamo po enačbi:
∆𝑝= 2 ∙ √𝑎 ∙ 𝑡 (8) Kjer je a temperaturna prevodnost vzorca, t čas meritve spremembe električne upornosti senzorja, konstanta 2 pa je določena tako, da odboja toplotnega vala ne moremo zaznati v kolikor je Δp manjša kot je najkrajša razdalja od zunanjega roba senzorja do najbližje zunanje meje enega od vzorcev. Ker je najkrajši čas meritve pri tej napravi omejen na 2,5 sekunde je iz enačbe (8) razvidno, da moramo imeti pri meritvah materialov z večjo temperaturno prevodnostjo večje vzorce [14].
Slika 10: Meritev minimalne razdalje do zunanjih meja vzorcev 3.4.4 Izbira parametrov
Med izbirne parametre meritve sodijo: velikost in vrsta senzorja, ki ga bomo uporabili, grelna moč ter čas meritve dinamične spremembe električne upornosti senzorja in jih je potrebno določiti pred opravljanjem meritve. Parametri meritve so medsebojno povezani in odvisni od preiskovanega materiala. Zato je za hitro delo potrebno imeti kar nekaj izkušenj glede toplotnih lastnosti različnih materialov in nastavitev parametrov meritve. V primeru, da ne poznamo niti približnega reda velikosti toplotnih lastnosti preiskovanega materiala, moramo vedno najprej izvesti testno meritev z majhno grelno močjo (npr. 50 mW). To naredimo zato, da ne poškodujemo senzorja in na podlagi dobljenih rezultatov prilagodimo parametre meritve [14].
Vrsta senzorja je določena tudi s temperaturo pri kateri želimo izmeriti toplotne lastnosti ali korozivnostjo določenih medijev. Izbira velikosti senzorja vpliva na izbiro ostalih parametrov meritve, kot sta grelna moč in čas meritve. Posredno pa tudi na vdorno globino toplote in s tem na minimalno velikost vzorca. Komercialno je na razpolago 10 vrst velikosti senzorjev, od najmanjšega s polmerom 0,526 mm do največjega s polmerom 29,52 mm. Katero velikost senzorja bomo izbrali, pa je odvisno tudi od stanja površine preiskovanega materiala. Za homogene materiale, katerih strukturne napake so na ravni atomskega ali molekularnega nivojaj je velikost senzorja odvisna predvsem od temperaturne prevodnosti vzorca. Vzorci z večjo temperaturno prevodnostjo zahtevajo večje senzorje (ponavadi do maksimalno 15 mm), ker mora biti čas meritve dinamične spremembe električne upornosti senzorja med 0,33.θ<tmeritve<θ,
pri čemer je θ karakteristični čas določen z enačbo θ = rs2/a (rs radij senzorja, a temperaturna prevodnost preiskovanega materiala ), tmeritve (čas meritve)pa se lahko le izbere in ne more biti krajši od 1 sekunde (pri napravi Hot disk TPS 2500) oziroma 2,5 sekunde pri napravi Hot Disk TPS 2200. Pri meritvah materialov z večjimi strukturnimi napakami, katerih velikost je na milimetrskem nivoju (npr. stiropor) je potrebno izbrati večje senzorje (rs od 15 do 29 mm ), da zajamemo večje področje merjenja in izničimo vpliv slabega kontakta ali lokalno pogojenih nehomogenosti [14].
Grelno moč moramo določiti tako, da je skupno povečanje temperature senzorja v času meritve od 2 do 5 K. Toplotna prevodnost preiskovanega materiala najbolj vpliva na grelno moč. Pri meritvah izolacijskih materialov uporabljamo majhne grelne moči (do 100 mW), medtem ko visoko prevodni materiali zahtevajo večje grelne moči (lahko tudi nekaj Wattov) S tem lahko dosežemo povečanje temperature senzorja v času meritve nad 2 K. Sama velikost senzorja tudi vpliva na izbiro grelne moči. Če so senzorji manjši senzorji zahtevajo manjše moči ogrevanja kot večji. Ko izbiramo grelno moč se je pomembno zavedati, da previsoka nastavitev grelne moči lahko nepopravljivo poškoduje senzor [14].
Čas meritve spremembe električne upornosti senzorja in s tem meritve spremembe temperature na površini vzorca skupaj s temperaturno prevodnostjo preiskovanega materiala določa vdorno globino toplote.Le ta pa vpliva pa tudi na spremembo temperature senzorja v času trajanja meritve. Dejanski čas meritve lahko le izberemo iz programsko določenih vrednosti. Najkrajši čas znaša pri napravi TPS 2200 2,5 sekunde in najdaljši 1280 sekund. Izbrani čas mora ustrezati pogoju 0,33.θ<tmeritve<θ, pri čemer je θ karakteristični čas. Prevodni materiali zahtevajo krajši čas meritve, izolacijski materiali zahtevajo daljši čas meritve [14].
3.4.5 Princip delovanja naprave
Osnovni princip delovanja naprave je merjenje spremembe električne upornosti senzorja v odvisnosti od časa. Ko se začne dovajanje električnega toka v senzor le-ta prevzame funkcijo grelnega telesa in se začne segrevati. Senzor v tem primeru istočasno deluje kot uporovni termometer, s pomočjo katerega merimo spremembo njegove temperature, ki je neposredno v povezavi s toplotnimi lastnostmi okolice (materiala preizkušancev). Za ta namen je v napravi vgrajen zelo natančen voltmeter, ki prek Wheatstonovega mostička meri spremembo električne upornosti senzorja med segrevanjem. Pred meritvijo naprava izvede natančno kalibracijo Wheatstonovega mostička. Mostiček je priključen na napajanje z maksimalno napetostjo 20 V in maksimalnim tokom 1 A. Naprava TPS 2200 ima vgrajeno programsko opremo, ki prek enačb za nestacionarni prenos toplote v neskončnem mediju izračuna toplotne lastnosti materiala [14].
3.4.6 Kontrola meritev
Ko se meritve končajo je treba pregledati, če so dani rezultati ustrezni glede na parametre, ki smo jih izbrali. Pri teh meritvah se osredotočamo na štiri različne vrste diagramov. Vrste diagramov, ki jih uporabljamo pri meritvah, so podrobneje opisani v nadaljevanju.
3.4.7 Diagram temperaturne homogenost
Za preverbo homogenosti temperaturnega polja v materialu preizkušanca se uporablja diagram temperaturne homogenosti (angl. temperature drift chart). Homogenost temperaturnega polja dosežemo tako, da se vzorec po rokovanju in pripravi pusti v prostoru s konstantno temperaturo toliko časa, da se doseže izenačenje temperature po celotnem preseku. Sama meritev temperaturne homogenosti traja 40 sekund. Ta je vedno pred začetkom meritve. V primeru, da se pojavi temperaturna nehomogenost, se priporoča, da se meritev ponovi, ko se vzorci, ki jih preiskujemo temperaturno stabilizirajo. Slika 10 prikazuje diagram temperaturne homogenosti vzorca oziroma drift diagram. Če so v diagramu enakomerno raztresene točke okrog namišljene ravne črte, je temperaturno polje v vzorcu homogeno. V primeru izrazitega trenda navzgor ali navzdol, pa je temperaturno polje nehomogeno. Programska oprema sicer omogoča matematično delno izravnavo, oziroma upoštevanje nehomogenosti polja v samem izračunu, vendar kljub temu je vsekakor bolje ponavljati meritev po stabilizaciji temperaturnega polja [14].
Slika 11: Diagram temperaturne stabilnosti.
3.4.8 Diagram izračuna toplotne prevodnosti
Glede na vse opredeljene točke, ki smo jih v času meritve pridobili, na podlagi najmanjše vsote razlik kvadratov med merjenimi signali in izračunano regresijsko premico. Računalniško podprt sistem izračuna linearno regresijsko premico. Naklon izračunane regresijske premice pa predstavlja toplotno prevodnost preizkušanca. Diagram toplotne prevodnosti (angl. calculate chart) prikazuje slika 12. Pri tem sta temperaturna prevodnost in specifična volumska toplotna kapaciteta optimizacijska faktorja pri izračunu najboljšega ujemanja. Posamezni izračuni morajo biti v diagramu prikazani kot ravne črte. V primeru večjega odstopanja točk izven premice je potrebno meritev ponoviti [14].
Slika 1: Diagram izračunov.
3.4.9 Diagram spremembe temperature senzorja
Ko se zaključi z meritvami sledi preverba spremembe temperature senzorja v določenem izbranem času meritve. Ta se nam prikaže v obliki diagrama spremembe temperature senzorja (angl. transient chart), ki je prikazan na sliki 13. Krivulja, ki je na sliki ponazarja, koliko se je senzor segrel v času meritve, ki smo jo opravljali. V tem primeru, je to zelo pomembno, saj moramo doseči povečanje temperature senzorja, v območju med 2 in 5 °C. Če so materiali, ki jih merimo prevodni, je hitrost naraščanja krivulje hitra. Pri izolacijskih materialih, tako kot v našem primer, pa je hitrost naraščanja krivulje počasnejša. V vsakem primeru mora krivulja naraščati zvezno in konstantno [14].
Slika 13: Diagram meritve spremembe temperature senzorja 3.4.10 Diagram odstopanja
Diagrami odstopanja (angl. residual chart) (slika 13) nam prikazujejo odstopanja posameznih točk od izračunane regresijske premice. Ta odstopanja morajo biti čim bolj enakomerna. Skala diagrama za temperaturo je v mili ali mikro kelvinih. Zelo je dobrodošlo, da so odstopanja čim bolj enakomerno raztresena okoli regresijske premice. Pri diagramu odstopanja je treba upoštevati tudi naslednja štiri dejstva [14]:
• toplota se na začetku meritve prenaša prek izolacijskega materiala, kar povzroči, da so v začetnem delu diagrama velika odstopanja. Zato ima program vgrajeno samodejno funkcijo, da odstrani prvih 10 meritev. Pri rezultatih se te meritve ne upoštevajo;
• če imamo primere velikih odmikov v pozitivno ali negativno stran od namišljene vodoravne premice nam to nakazuje na temperaturno nehomogenost vzorca. To pomeni, da je meritev potrebno ponoviti, ko je vzorec temperaturno stabiliziran;
• v primeru, da se pojavijo velika odstopanja v končnem delu diagrama, to pomeni in izkazuje, da se je toplotni val med analizo odbil od zunanje meje preizkušanca nazaj proti senzorju in s tem nastanejo velika odstopanja. Če takšnih točk ni veliko, se jih lahko odstrani iz izračuna.
• če imamo primer, da prihaja do večjih odstopanj v srednjem delu diagrama, to pomeni, da je velika nehomogenost materiala. Nehomogenost materiala v smislu različne gostote, poroznosti itd. Zato je za takšne materiale priporočljivo, da izvedemo večje število meritev in sicer na različnih mestih vzorca ter preračunamo povprečno vrednost toplotnih lastnosti.
Slika 14: Diagram odstopanja.
4. STANDARD ISO 22007
4.1 Standard ISO 22007-1
Standard ISO 22007-1 je bil pripravljen na tehničnem komiteju ISO/TC 61, Plastics Subcommittee SC5, Physical-chemical properties. Navedeni standard opisuje metode, na osnovi katerih se določa toplotno in temperaturno prevodnost polimernih materialov. Poleg tega se nanaša tudi na številne druge snovi. V standardu je prikazanih več različnih tehnik, ki se uporabljajo za merjenje toplotnih lastnosti različnih materialov. V splošnem nam standard ponuja širši pregled metod za uporabo ter za izvajanje meritev toplotnotehničnih lastnosti [15].
4.2 Standard ISO 22007-2
Standard ISO 22007-2:2008 se nanaša na predhodno opisan standard ISO 22007-1. Standard ISO22007-2 je bil razvit na tehničnem komiteju ISO/TC 61 »plastics« pod okriljem International Organization for Standardization (ISO). Tehnični komite CEN/TC 249, ki spada pod organizacijo NBN, pa je prevzel standard in ga ovrednotil kot standard EN ISO 22007-2:2012 [15].
4.3 Področja uporabe standarda
Pri našem eksperimentalnem delu smo uporabili TPS metodo, na katero se prikazan standard tudi nanaša. TPS metoda nam omogoča merjenje toplotne prevodnosti, specifične toplote in temperaturne prevodnosti. Atmosfere kjer se izvajajo meritve so lahko različne in sicer na temperaturnem območju med –50 °C in 750 °C. Meritve se lahko izvajajo na zraku, v vakuumu ali v atmosferi zaščitnega plina [15].
Standard se uporablja se za analizo homogenih, izotropnih in tudi anizotropnih materialov z enoosno usmerjeno strukturo. Delovanje metode je v območju toplotne prevodnosti od 0,01 <
λ < 500 W/(m K) ter vrednosti temperaturne prevodnosti a v območju 5 × 10-8 ≤ a ≤ 10-4 m2/s in v temperaturnem območju med 50 K < T < 1000 K [15].
5. MERITVE
Delo je potekalo v laboratoriju Katedre za toplotno tehniko, Oddelka za materiale in metalurgijo, Naravoslovnotehniške fakultete, Univerze v Ljubljani.
Senzor Kapton 5501 (R = 6,4 mm) smo vstavili med pripravljene vzorce in zagotovili dobro prileganje s pomočjo vijaka (slika 15). Pred začetkom meritve smo počakali nekaj minut, da se je temperatura ponovno stabilizirala. Naprava sama kalibrira Wheatstonov mostiček. Izvedli smo meritve za pet različnih izolativnih materialov in sicer za:
• Stirodur Fragmat - siv
• Stiropor S100 – RÖFIX
• Stirodur XPS 400 – Fragmat
• Steklena volna Tervol - Knauf Insulation
• Stirodur XPS 300 – Fragmat.
Slika 2: Izvedba meritev toplotnotehničnih lastnosti z napravo Hot Disk ® TPS 2200.
V računalniški sistem je treba vnesti izbrane parametre:
• senzor: Kapton 5501, s polmerom 6,403 mm,
• material vzorca: različne vrste toplotnih izolacij (stirodur Fragmat siv, Rofix stiropor, stirodur S400, tervol – trda plošča, stirofur S300),
• temperatura prostora: 25 °C,
• razpoložljiva vdorna globina toplote: minimalno 2 cm,
• čas merjenja: 20 s, 40 s, 80 s,
• grelna moč: od 10 do 20 mW. Senzor se mora segreti za 2 do 5 °C.
V tabelah od 1 do 5 so prikazani parametri za posamezni izolativni material. V tabeli 1 imamo vpisane parametre meritev za izolativni material – Stirodur Fragmat – siv. Izvedli smo štiri
meritve, kjer smo spreminjali dva parametra in sicer moč in čas merjenja. Prav tako smo izbrali različne parametre moči in časa merjenja za ostale štiri izolativne materiale.
Tabela 1: Meritve izolativnega materiala - Stirodur Fragmat – siv.
Meritev Moč [mW] Čas merjenja [s] Temperatura
[°C]
1 20 40 25
2 20 20 25
3 10 80 25
4 10 40 25
Tabela 2: Meritve izolativnega materiala - Stiropor S100 – RÖFIX.
Meritev Moč [mW] Čas merjenja [s] Temperatura
[°C]
1 20 40 25
2 20 20 25
3 15 40 25
Tabela 3: Meritve izolativnega materiala - Stirodur XPS 400 – Fragmat.
Meritev Moč [mW] Čas merjenja [s] Temperatura
[°C]
1 10 40 25
2 15 40 25
Tabela 4: Meritve izolativnega materiala - Steklena volna Tervol - Knauf Insulation.
Meritev Moč [mW] Čas merjenja [s] Temperatura
[°C]
1 10 20 25
2 20 40 25
3 20 80 25
Tabela 5: Meritve izolativnega materiala - Stirodur XPS 300 – Fragmat.
Meritev Moč [mW] Čas merjenja [s] Temperatura
[°C]
1 10 40 25
2 15 40 25
6. REZULTATI IN DISKUSIJA
6.1 Rezultati meritev
Program izpiše vrednosti toplotne prevodnosti [W/m · K], specifične toplote [MJ/(m3 · K)], temperaturne prevodnosti [mm2/K], vdorne globine toplotnega vala [mm]. Izpiše se tudi končna sprememba temperature senzorja [K] povprečno odstopanje med signalom meritve in izračunano regresijsko premico [K].
Slika 16: Meritev 1: Stirodur Fragmat – siv.
Tabela 6: Rezultati meritev izolativnega materiala - Stirodur Fragmat – siv.
Meritev Toplotna
Slika 17: Meritev 2 - Stiropor S100 – RÖFIX.
Tabela 7: Rezultati meritev izolativnega materiala - Stiropor S100 – RÖFIX.
Slika 18: Meritev 3 - Stirodur XPS 400 – Fragmat.
Tabela 8: Rezultati meritev izolativnega materiala - Stirodur XPS 400 – Fragmat.
Meritev Toplotna
Slika 19: Meritev 4 - Steklena volna Tervol - Knauf Insulation.
Tabela 9: Rezultati meritev izolativnega materiala - Steklena volna Tervol - Knauf Insulation.
Slika 20: Meritev 5 - Stirodur XPS 300 – Fragmat.
Tabela 10: Rezultati meritev izolativnega materiala - Stirodur XPS 300 – Fragmat.
Meritev Toplotna
Z izvedenimi meritvami smo ugotovili, da se različni izolativni materiali med seboj po toplotni prevodnosti zelo malo razlikujejo. To pomeni, da so vsi dobri toplotni izolatorji in dobro toplotno izolirajo stavbe. Steklena volna je za malenkost slabši izolator kot na primer stiropor S100. Prednost steklene volne je pa v tem, ker je popolnoma negorljiv material in spada v razred A1. V tabeli 11 je prikazana medsebojna primerjava lastnosti med dvema izolativnima materialoma EPS stiroporjem in kameno volno. Ekspandirani polistiren, bolj poznan kot stiropor, je trenutno najcenejši material za izolacijo. Glavni razlog izbire je nizka cena.
Pomislek pa predstavlja gorljivost. Stiropor se namreč uvršča v razred gorljivosti E, kamor spadajo normalno gorljivi materiali, kamena volna pa v razred A1, kamor uvrščamo negorljive materiale. Kamena volna ima tudi boljšo zvočno izolativnost, paroprepustnost in odpornost na mikroorganizme, vendar je približno 30% dražja. EPS spada v razred gorljivosti E. Vendar je treba pri gorljivosti upoštevati fasadni sistem kot celoto. Kontaktni fasadni sistem s tankoslojnim ometom, ki je najpogosteje uporabljena rešitev, tako spada v razred B, kar pomeni stopnjo gorljivosti – težko gorljiv.
Prav tako smo vzporedno naredili izračune toplotne prevodnosti za tri različne debeline izolativnih materaialov (stiropor 10 cm, mineralna volna 20 cm in 14 cm). Izračuni so bili
narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0.. Prav tako je bil izdelan Elaborat gradbene fizike za področje učinkovite rabe energije v stavbah za hišo v Kamni Gorici za stavbo SH A625 s projektivnim podjetjem STP MUREN ČRNOMELJ d.o.o., Nova Loka 49, 8340 Črnomelj (priloge 1, 2, 3 in 4). Izračuni so pokazali, da je najboljši izolacijski material stiropor debeline 10 cm, ki ima najnižjo toplotno prevodnost in sicer 0,031 W/mK. Mineralna volna z debelino 20 cm ima toplotno prevodnost 0,040 W/mK. Da zadostimo normativom, pa še vedno lahko uporabimo kameno volno debeline 14 cm. Vendar to je spodnja meja debeline, ki jo dovoli pravilnik PURES (Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah).
Tabela 11: Primerjava lastnosti stiropor in kamena volna.
EPS STIROPOR KAMENA VOLNA
Struktura
materiala To je lahek izolacijski material izdelan iz drobnih kroglic
Ob stiku z ognjem se hitro začne topiti. Pri tem material, ki se topi,
oddaja nevarne pline.
Negorljiv izolacijski material, s tališčem nad 1000˚C.Preprečuje širjenje ognja in otežuje širjenje požara na druge dele stavbe.
Paroprepustnost Velja za parozaporni material, ki izoliranemu objektu ne dovoljuje verjetnost za nastanek plesni in alg.
Odpornost Manjša odpornost na udarce.
Relativno odporen na kemikalije.
Zaradi tega se poveča tudi teža materiala.
Enostavnost
vgradnje Stiropor je enostavnejši in hitrejši
za vgradnjo. Zahtevnejše vgrajevanje.
Priporočljiva je uporaba rokavic in očal, saj se kamena volna praši in
draži kožo.
Zvočna izolacija Slabše zvočno izolativen. Dober zvočni izolator. Duši zvok med prostori in preprečuje prenos
udarnega zvoka med etažami.
Učinkovito ublaži industrijski in cestni hrup.
Ker v vsaki kontaktni fasadi predstavlja volumsko največji delež materiala, so tudi fasadni sistemi s kameno volno požarno najbolj varni, in se kot celota največkrat uvrščajo v razred A2-s1, d0. Paroprepustnost materiala določa količnik difuzijskega upora prehoda vodne pare µ, ki je za fasadne plošče EPS od 20 do 60. Za različne sistemske ponudnike fasadnih sistemov proizvajamo tudi perforirani oziroma luknjičasti EPS, ki ima µ okrog 10. Luknjice omogočajo boljši prehod vodne pare. EPS je odporen na vodo in vlago, v primeru zmrzali ne spreminja svojih mehanskih lastnosti, je hidrofoben oziroma vodoodbojen. Material ne sprejema vlage iz okolice in ni higroskopičen. V materialu se ne bodo razvile plesni, alge ali kakšne druge bakterije. EPS ni nevaren zdravju, je dimenzijsko stabilen – ohranja stabilno obliko in ima izredno dolgo življenjsko dobo. Kamena volna je naraven mineralni material z nizko vsebnostjo organskih snovi. V osnovi je sterilen material, ki ni hrana za nobeno živo bitje, in je kot kamen neomejeno trajen material. V fasadnem sistemu nastopa kot trdna podlaga za sisteme armiranih ometov, ki dosegajo mehansko najboljše vrednosti točkovne trdnostni. Ob raziskavi smo ugotovili, da izolacijski materiali močno vplivajo na ohranjanje toplotne energije v stavbi.
Seznanili smo se tudi z izdelavo izolacijskih materialov, predvsem steklene volne. Kamena volna ne trohni in ne propada, ne gnije, je dimenzijsko obstojna, ne gori in je kemično nevtralna.
Kameno volno se lahko vgrajuje samostojno ali pa v kombinaciji z različnimi gradbenimi materiali, ki toplotno in zvočno izolativnost konstrukcijskih sklopov le še povečajo. Toplotna prevodnost steklene volne znaša med 0,03 in 0,045 W/mK, zaradi česar spada med najbolj učinkovite toplotne izolatorje. Navkljub svoji manjši teži nudi steklena volna enake toplotne izolacijske vrednosti kot ostali materiali. Razlog za tako dobre lastnosti leži v tem, da je zrak ujet med steklena vlakna. Zaradi svoje goste, a ohlapne strukture z dolgimi vlakni, ni izmenjave zraka med zunanjostjo in notranjostjo. Takšna struktura vam statično ne obremenjuje konstrukcije hkrati pa vam omogoča bolj ekonomično oblikovanje. Enako velja tudi za zvočno izolacijske lastnosti, pri čemer je struktura steklene volne boljša od ostalih materialov. Poleg tega izolacijski sloj ne razpade, zato absorbira manj vlage kot kamena volna. Z razrezom materiala v rolah imamo manj odpadkov odlično protipožarno zaščito. že v procesu izdelave steklene volne prihaja do veliko manjšega onesnaževanja okolja kot v primeru ostalih izolacijskih materialov. Vzrok za to je v njeni glavni sestavini - odpadno steklo. Talino stekla se spusti na vrteče rotorje ter tako izdela steklena vlakna. Zaradi nižjega tališča je za taljenje potrebno manj energije kot na primer za bazaltne kamenine. Poleg tega ta postopek ne potrebuje surove nafte, ampak le čisti naravni plin. Ker je odpadno steklo na voljo povsod in se lahko končni proizvod transportira v zelo stisnjeni obliki, so izpusti CO2 nižji tudi med prevozom.
7. ZAKLJUČKI
Izolacijski materiali imajo danes vse večji pomen na praktično vseh področjih življenja, od gradbeništva, metalurgije, proizvodnih tehnologij, pa do področij energetike in ekologije.
Za izbrane izolacijske materiale, ki bodo uporabljeni pri gradnji sodobnega stanovanjskega
Za izbrane izolacijske materiale, ki bodo uporabljeni pri gradnji sodobnega stanovanjskega