mag. Fani Mavrič in Tanja Varjačič, prof. soc., Klavdija Poklukar, Nejc Blaznik GIMNAZIJA KRANJ, Koroška cesta 13, Kranj
Povzetek
Na Gimnaziji Kranj že nekaj let izvajamo medpredmetno povezovanje različnih predmetov, se vključujemo v mednarodne projekte, mednarodne izmenjave, uvajamo gimnazijsko prenovo itd. V prispevku želimo predstaviti medpredmetno povezavo sociologije in informatike ter vključitev obeh predmetov v mednarodni projekt. Avtorici članka sledita osrednjim ciljem: razvijanju kompetenc v povezavi s spoznavanjem družbe, družbenih procesov, organizacij in institucij, spoznavanju različnih kultur v procesu globalizacije itd. S povezovanjem z drugimi predmeti dijaki pridobivajo sociološko-kulturološka znanja, ki so oplemenitena z drugimi razsežnostmi – zgodovinskimi, filozofskimi, umetnostno-zgodovinskimi itd. – in obogatena s poznavanjem tujih jezikov ter bralne in informacijske pismenosti.
Ob upoštevanju naštetega sta se profesorica sociologije Tanja Varjačič in profesorica informatike mag. Fani Mavrič z Gimnazije Kranj odločili, da dijake drugega letnika vključita v medpredmetno povezovanje sociologija – informatika in mednarodni projekt Comenius z naslovom Ways to faith – poti do vere. Poleg uporabe standardnih učnih pripomočkov so se dijaki seznanili tudi z danes nepogrešljivo informacijsko komunikacijsko tehnologijo (IKT), predvsem z uporabo različnih brezplačnih uporabnih orodij. Pozitivni rezultati tovrstne medpredmetne povezave in vključenost v mednarodni projekt se že kažejo v napredku dijakov, veliki motiviranosti za delo, tolerantnosti do različnih religij, razumevanju sobivanja različnih kultur, razumevanju zgodovinskih dejstev itd.
Ključne besede: sociologija, informatika, medpredmetno povezovanje, mednarodni projekt, Comenius
Abstract
Cross-curricular lessons involving different subjects, international exchanges and projects, high school reforms ect. have been taking place in Gimnazija Kranj for quite a few years.
The article aims to present cross-curricular lessons of sociology and computer science and inclusion of both subjects in an international project. The authors of the article
follow the central goal, namely developing skills concerning the study of society, social processes, organizations and institutions, studying various cultures in the process of globalization ect. By interlacing different subjects students acquire socio-cultural knowledge enriched with historical, philosophical, artistic proportions and also skills in foreign languages, literary as well as computer literacy.
Taking everything into account, sociology teacher Tanja Varjačič and computer science teacher Fani Mavrič, currently teaching in Gimnazija Kranj decided to involve second year students in cross-curricular lessons of sociology and computer science and the Comenius international project titled Ways to faith. In addition to using conventional teaching aids the students were also acquainted with information technology, indispensable in contemporary teaching, most of all using various free application tools.
Key words: sociology, informatics, cross-curricular, international project, Comenius,
Uvod
Ste se pri pouku kdaj dolgočasili? Je bila učna snov dolgočasna in nezanimiva? Pri nas ni tako.
Marentič Požarnikova (2000) zagovarja, da je glavna pot pridobivanja spretnosti izkustveno učenje, ki povezuje konkretno izkušnjo z njenim opazovanjem, proučevanjem ter teoretično pojmovno osnovo z aktivnim poslušanjem. Pri izkustvenem učenju imajo posebno vlogo praktikumi, obdobja nadzorovane prakse v podjetjih, ustanovah, na terenu, študiju primerov, terensko delo, simulacije in projektno učno delo.
Učni načrti predpisujejo medpredmetne povezave oziroma učne koleracije. Zakaj tega ne bi uporabili pri našem delu z dijaki? Pri izvajanju medpredmetnega povezovanja se spreminja vloga učenca iz pasivne v aktivno vlogo in pri tem se uporablja vse oblike učenja, ki jih omogoča IKT. Spreminja se vloga učitelja, ki iz podajalca znanja postaja usmerjevalec in koordinator izobraževanja ter moderator pri vrednotenju informacij in učne snovi. Ne nazadnje ne smemo pozabiti na vseživljenjsko učenje (od rojstva do smrti), ki postaja realnost vsakega posameznika.
Najin namen je dijakom dvigniti raven in kakovost znanja s področja sociologije in IKT, da postanejo aktivni tvorci sodobnega strpnega življenja v skupni Evropi.
Medpredmetno povezovanje
Na Gimnaziji Kranj že vrsto let poteka medpredmetno povezovanje. Medpredmetno povezovanje predstavlja didaktični pristop, kjer učitelj poskuša določeno vsebino/problem podati in obravnavati čim bolj celostno, tako da isti problem poskuša osvetliti z različnih vidikov (Hodnik Čadež & Filipčič, 2005). Medpredmetno povezovanje je najuspešnejše, ko imata oba učitelja interes na zanimiv, privlačen ter povezovalni način približati dijakom vsebine predmeta. Dodana didaktična vrednost pa se pokaže skozi povezovanje dveh predmetov. V našem primeru smo povezali sociologijo in informatiko v drugem letniku. Vse skupaj pa smo začinili še z dvoletnim mednarodnim projektom Comenius.
Dijaki uporabljajo IKT dobesedno na vsakem koraku. Zato smo se odločili, da IKT-ju damo vzgojno in uporabno vrednost. S pomočjo virtualnega okolja in uporabe socialnih
omrežij smo vzpostavili komunikacijo in razpravo z dijaki in učenci partnerskih šol po Evropi. V medsebojni komunikaciji so odkrivali značilnosti evropskega državljanstva, nacionalne identitete, večkulturnosti, pri tem pa za sporazumevanje uporabljali angleščino kot skupni povezovalni jezik.
Tema projekta se najbolj povezuje s teoretičnimi vsebinami pri sociologiji, kjer se pogovarjamo o religiji in kulturi. S tem projektom smo svoje znanje nadgradili še z osebnimi izkušnjami in opažanji. Izmenjali smo številna mnenja s svojimi sovrstniki iz držav Evrope, ki prav tako sodelujejo v tem projektu. Skupaj pa si preko spletne strani http://www.ways2faith.eu/ (slika 1) znanje še naprej dopolnjujemo s posredovanjem novih vsebin, člankov, slikovnega gradiva itd. Takšno učenje je seveda bistveno bolj učinkovito in zanimivo.
Projekt Comenius
Projekt Comenius je namenjen dvigu kakovosti šolskega izobraževanja v Evropi, omogoča spoznavanje in razumevanje evropske kulturne in jezikovne raznolikosti ter pridobivanje osnovnih spretnosti in kompetenc, potrebnih za osebni razvoj mladih, za njihovo prihodnje zaposlovanje in za aktivno evropsko državljanstvo. Cilj programa je izboljšanje kakovosti in povečanje obsega mobilnosti učencev in izobraževalnega osebja, izboljšanje partnerstev med šolami, spodbujanje učenja živih tujih jezikov, podpiranje razvijanja inovativnih IKT-vsebin, povečanje kakovosti in evropske razsežnosti usposabljanja učiteljev ter izboljšanje pedagoških pristopov in šolske uprave (CMEPIUS, Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja, 2012).
Dijaki in učitelji Gimnazije Kranj sodelujemo v dvoletnem večstranskem projektu šolskih partnerstev Comenius. Delovni naslov projekta je European ways to faith, oziroma na kratko Ways2Faith. V njem sodelujejo 4 partnerske šole iz Nemčije, Italije, Danske in Slovenije.
Tema projekta je odkrivanje sožitja in skupnega življenja v Evropi s pomočjo strategij poučevanja/učenja. Splošni cilj projekta je okrepiti pripadnost evropski skupnosti. V Evropi imamo različne vere, prevladujeta krščanstvo in judovstvo. V Evropi še vedno potekajo migracije in priseljevanja. Zanimalo nas je, ali vera še vedno igra pomembno vlogo v vsakdanjem življenju ljudi. V projektu smo odkrivali evropsko versko identiteto z različnih vidikov, na primer zgodovinskega, geografskega, umetniškega, političnega. Zanimalo na je tudi, kakšno je versko sožitje različnih narodov. Cilj projekta je ozaveščanje mladih o značilnostih ver, o strpnem in kulturnem sožitju verstev, vse pa skozi sodobno IKT, ki je dijakom blizu.
Slika 1: Vstopna spletna stran projekta Comenius Ways to faith Vir: http://www.ways2faith.eu/
Uporaba novih tehnologij, kot so interaktivne table (IWB) ali virtualno učno okolje (VLE), pri poučevanju in učenju se bo povečala. Naši učenci poznajo digitalni svet, zato želimo uporabiti ta znanja, da bi povečali motivacijo pri pouku. Naš namen je naučiti učence, kako uporabiti IKT za učenje o državljanstvu, multikulturnosti, prepričanju ter za učenje tujih jezikov. Učenci imajo dostop do informacij o evropskih držav na internetu, vendar smo prepričani, da je pridobivanje iste informacije s pomočjo evropskih prijateljev veliko bolj motivacijsko. Hkrati pa si bodo pomagali pri navezovanju stikov, prijateljstev, sprejemanju razlik med ljudmi. S tem projektom želimo pokazati evropsko usmerjenost in ugotoviti skupne točke ter poglede evropskih učencev in dijakov, starih od 12 do 16 let. Želimo, da se naši učenci počutijo povezani z razvojem tega projekta. Zato želimo, da uporabljajo nove tehnologije, kot je VLE, s katerimi so lahko v stalni komunikaciji in se lahko pogovarjajo o svojem vsakdanjem življenju. To virtualno zbirališče je blizu dijakom, blizu njihovi realnosti, zato pričakujemo, da bodo spoznali, da so si evropski dijaki kljub jezikovnim in kulturnim razlikam bolj podobni, kot si mislijo. Želimo, da se jim ponudi priložnost, da sami odkrijejo Evropo, da so njen aktivni del. Menimo, da se bodo v medsebojnem vrstniškem odnosu lažje in tudi več naučili. Pomembni del projekta je mobilnost. Učitelji in dijaki smo se srečali dvakrat na leto na delovnih srečanjih, vsakič v drugi državi gostiteljici.
Ura sociologije v povezavi s projektom Comenius
Kultura in religija sta temi v 2. letniku sociologije, ki dijake zanimata in si vedno želijo izvedeti še kaj več oziroma na drugačen način, kot je to zapisano v učbeniku.
2. e razred v celoti sodeluje v projektu z naslovom Ways to faith oziroma poti do vere, zato smo se začeli spraševati, kako bi to sodelovanje uspešno vključili v pouk sociologije. Dijake je stvar začela še bolj zanimati, ko so ugotovili, da to zanima tudi njihove sovrstnike iz drugih držav Evrope. Najprej smo se preko video konference (ooVoo – http://www.on2.com) povezali mentorji in izmenjali ideje ter naredili načrt, kako bomo pristopili k projektu.
Posredovali smo si tudi ideje dijakov in se dogovorili za sodelovanje.
Pri prvem koraku so dijaki pripravili pisne prispevke o cerkvah v njihovem okolju in jih tudi fotografirali. Profesorica informatike je te prispevke vključila v izdelan zemljevid in objavili smo jih na spletni strani. Podobno idejo so potem povzeli tudi Nemci, Danci in Italijani. Dijake smo spodbudili, da so se povezali in si zastavljali najrazličnejša vprašanja in seveda tudi odgovarjali na vprašanja drugih. Na ta način so izvedeli marsikaj ne samo o konkretnih cerkvah, ampak tudi o vplivu religije na kulturo, na vsakdanje življenje, običaje ter hkrati o tolerantnosti v zvezi z multikulturalnostjo v njihovem okolju. To je bila dobra iztočnica za pogovor o etnocentrizmu in kulturnem relativizmu, saj so dijaki lahko z izmenjavo informacij in neposrednim stikom prišli do številnih spoznanj, ki bi jih pri pouku sicer slišali, vendar ne tudi doživeli. Ker bi moralo biti skupno sožitje kultur eno od pomembnejših tem v sodobnem svetu, kjer opažamo vedno večji razkol, nesoglasja, porast skrajnih desničarskih gibanj, tudi rasizma in šovinizma, smo mnenja, da je izjemno pomembno, da dijaki v vseh razsežnostih spoznajo to problematiko in jo znajo umestiti v prostor ter razviti kritičen odnos.
Problematiko smo povezali tudi z zgodovino. Skupinica dijakov je sestavila članek o čarovništvu v srednjem veku. O temi smo se pogovarjali v okviru medpredmetnega povezovanja (sociologija in zgodovina) in dopolnili teorijo s prakso, ko smo članek spet objavili na naši spletni strani in ponovno izmenjali mnenje z evropskimi prijatelji.
Preko takšnega sodelovanja so se dijaki med seboj spoznali in vsi komaj čakali, da se resnično srečajo. Srečanje je potekalo letos v Kranju in bilo ne samo prijetno, ampak izjemno koristno tako za naše dijake kot tudi njihove sovrstnike iz tujine.
Kako so doživljali projekt dijaki?
Dijaka Gimnazije Kranj Klavdija in Nejc sta zapisala:
Od 9. do 15. maja 2012 smo bili na delovnem sestanku na Danskem. Zjutraj ob 6-ih smo se zbrali na letališču in kot bi mignil smo ob 6:55 že sedeli na letalu za Copenhagen. Z vlakom smo se odpravili na 3-urno vožnjo proti majhnemu otočku na robu Danske. Ko smo prispeli do cilja, nas je le še 16-minutna vožnja s trajektom ločila, da končno spoznamo naše nove Danske prijatelje. Kraljevina Danska je najstarejša in najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi. Vključuje številne otoke, sicer pa je izrazito položna dežela. Imajo tudi svojo denarno valuto, in sicer danske krone (Wikipedia, 2012).
Slika 2: Potovanje s trajektom Slika 3: Odkrivanje danskih posebnosti
Ko smo prispeli na otok Fanø, so nas prijetno sprejeli danski dijaki s starši in nekaj profesorjev. Pospremili so nas v svoj dom in prava dogodivščina se je pričela. Spoznavali smo novo kulturo, kulinariko, se učili novega jezika, se seznanjali z drugačnim načinom pouka, šolstva in spoznali super ljudi in njihova verovanja. Skupaj smo preživljali dneve, se pogovarjali o raznih stvareh: šoli, ljubezni, naravi, načinu življenja pri nas in na Danskem, o šolskem sistemu, hrani, o naši preteklosti, skoraj o vsem, kar je mogoče. Večina ljudi na otoku uporablja kolesa. Danska je država, ki je lepa, urejena, idilična in predvsem zelo ekološko osveščena. Med enim in drugim malim mestecem, polnim barvitih hišk, pa so tu še starodavni mlini na veter, žitna polja, obala, raznolika narava …
Naslednji dan zjutraj smo odšli v šolo, kjer naju je že prvi pogled na odnos profesor-dijak popolnoma presenetil. Na Danskem je namreč vse skupaj precej drugače kot pri nas. Kmalu smo dobili nalogo, da smo v angleščini primerjali slovenske navade in prav tako naše šolstvo z njihovim. Poslali so nas tudi na teren, kjer smo raziskovali naravo in odkrivali razne spomenike, cerkve in druge pomembne ustanove. In tako smo pozno popoldne odšli domov, kjer smo se srečali skupaj z Italijani, Nemci in Danci. Skupaj smo preživeli čudovit večer, se smejali, uživali in primerjali znamenitosti drugih držav z našo.
Slika 4: Neskončna ravnina Slika 5: Danska arhitektura V soboto so nam pripravili poseben izlet. Najprej smo si šli ogledat tako imenovane bunkerje, ki so ostali še od druge svetovne vojne. Nato pa so nas s tovornjakom odpeljali na obalo, kjer smo lahko videli tjulnje v njihovem naravnem okolju. Ko smo se vračali nazaj, pa so nam profesorji pripravili ''kuharsko'' tekmovanje, in sicer smo morali po njihovih navodilih in receptih pripraviti razne kruhke z različnimi nadevi. Bilo je zanimivo tekmovanje, ki nama bo vedno ostalo v spominu, saj sva pokazala nekaj svojih spretnosti in zmagala. Za nagrado pa sva dobila po njihovih besedah nekaj, kar nama bo ostalo v spominu do konca najinega življenja, to pa so bili Haribo bomboni!
Slika 6: Učenje varne vožnje
Ko smo se odpravljali na Dansko, si nismo predstavljali, kako drugačen je svet tam v primerjavi s Slovenijo. Ljudje so neverjetno odprti, prijazni in predvsem gostoljubni. Tretji
dan izmenjave, v nedeljo, je vse skupaj potekalo v družinskem krogu. Skupaj smo preživeli še zadnji dan, nekateri smo se tudi odšli igrat na igrala, izdelana iz lesa. Tam smo lahko tudi skuhali kosilo, se zabavali in uživali še zadnje skupne trenutke. Drugi pa smo odšli v azijsko restavracijo, kjer smo doživeli izvrstno (čeprav ne dansko) gurmansko izkušnjo.
Kmalu je prišel ponedeljek. V programu so Danci za ta dan napisali »Departure. Hugs and tears.« Res so tekle solze. S trajektom smo se vrnili na celino, nato z vlakom do letališča in leteli najprej do Bruslja. Tam smo presedli in ob polnoči pristali v Ljubljani. Danska nam bo vedno ostala v zelo lepem spominu, saj je v nas pustila nek pečat, ki nas bo spominjal na prečudovite trenutke, ki smo jih preživeli z novimi prijatelji v tej čudoviti deželi. Najbolj pomembno pa je, da smo izpopolnjevali svoj jezik angleščine, navezali stike z neverjetno dobrimi in prijaznimi ljudmi, stkali nova prijateljstva in spoznali nove navade, nov način življenja in drugačno kulturo ter kulinariko še na nekem drugem koncu sveta.
Slika 7 in 8: Sklepala so se čudovita prijateljstva
Kot sva ugotavljala že tudi pred samo izmenjavo, je za učenje nove kulture oz. novih stvari najboljši način, da jih sam doživiš. Na ta način ti ostanejo v spominu veliko dlje kot recimo snov, ki se jo naučiš pri pouku. Dvomim, da bo kateri od naju kdajkoli pozabil to neverjetno doživetje. Ostali bodo stiki z našimi novimi prijatelji (slika 7 in slika 8), ostale bodo želje ponovnega snidenja z njimi, edina stvar, ki nam ne bo ostala, pa so njihove čokoladice, ki so nam jih podarili za pot nazaj.
Zaključek
Z medpredmetnim povezovanjem sva dokazali, da je pouk lahko privlačen in da dijake motivira za delo. Cilji poučevanja so bili doseženi na enostavnejši način, znanje pa bo imelo trajno vrednost. Velika večina dijakov je bila zelo zadovoljna z medpredmetno izvedbo pouka, najbolj pa so bili navdušeni nad mednarodnim projektom. Če so imeli na začetku pomislek glede jezika, so ga kmalu izgubili, postali so samozavestni. Izražali so zadovoljstvo ob spoznanju, da lahko v projekt vpletejo znanje, ki ga že imajo, pa tudi takrat, ko jim je iz kopice zbranih informacij uspelo izluščiti novo znanje in ga uporabiti.
Zato meniva, da je sodelovalno učenje – medpredmetna izvedba pouka – odlična rešitev za doseganje ciljev pri obeh predmetih.
Viri
[1] CMEPIUS, Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja.
(2012). Prevzeto 17. november 2012 iz http://www.cmepius.si/vzu/comenius.aspx
[2] Hodnik Čadež, T., & Filipčič, T. (2005). Pedagoška obzorja. Prevzeto 19. november 2012 iz http://www.pedagoska-obzorja.si/revija/Vsebine/povzetki/po05-3-4.html
[3] Marentič Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS.
[4] Wikipedia. (2012). Wikipedia. Prevzeto 17. november 2012 iz http://sl.wikipedia.org/wiki/Danska
Predstavitev avtorjev
Soavtorica članka mag. Fani Mavrič, pomočnica ravnatelja in učiteljica informatike, je leta 2004 magistrirala na Manchester Metropolitan University. Od leta 1990 je zaposlena na Gimnaziji Kranj. Uvajala je predmet informatika v gimnazijski program, pripravlja dijake na maturo iz informatike, še vedno sodeluje z Državnim izpitnim centrom. Kot zunanja sodelavka sodeluje z različnimi višješolskimi zavodi, kjer poučuje Informatiko, Menedžment v organizaciji ter Poslovno sporazumevanje. Kot predavateljica sodeluje e-šolstvu v okviru Slovenskega izobraževalnega omrežja. Redno se udeležuje strokovnih izpopolnjevanj s področja vzgoje in izobraževanja in aktivno sodeluje v različnih projektih: Comenius, mednarodne izmenjave dijakov, medpredmetno povezovanje. S prispevki in članki aktivno sodeluje na mednarodnih konferencah.
Soavtorica članka Tanja Varjačič, profesorica sociologije in pedagogike na Gimnaziji Kranj. S prispevki in članki aktivno sodeluje na mednarodnih konferencah. Je mentorica humanitarne dejavnosti na gimnaziji Kranj.
Kot predavateljica sodeluje v izobraževanju odraslih ter je svetovalka mladostnikom in staršem v okviru šolske svetovalne službe. Je zunanja ocenjevalka mature iz sociologije. Redno se udeležuje strokovnih izpopolnjevanj s področja vzgoje in izobraževanja in aktivno sodeluje v različnih projektih: Comenius, mednarodne izmenjave dijakov, medpredmetno povezovanje. S prispevki in članki aktivno sodeluje na mednarodnih konferencah.
Klavdija Poklukar, dijakinja drugega letnika Gimnazije Kranj.
Nejc Blaznik, dijak drugega letnika Gimnazije Kranj.