2,62 skupaj z učencem oblikujeva dogovor o vedenju razmislim, kaj učenec z vedenjem sporoča poiščem pomoč pri svetovalni službi postanem bolj pozoren na tega učenca me zanima, kaj je razlog tega vedenja pokličem starše na pogovor se o pomenu primernega vedenja pogovarjam z učenci ignoriram manjše prestopke imam tega učenca v bodoče pod večjo kontrolo se z učencem pogovorim o tem po pouku učenca takoj opozorim
aritmetična sredina
ženski moški
Možni odgovori: 1 – izjemoma/ nikoli; 2 – redko; 3 - pogosto; 4 - zelo pogosto/ vselej
100
Ugotavljam, da tako učitelji kot učiteljice večino (devet od trinajst) navedenih ukrepov ob motečem vedenju učencev v povprečju pogosto uporabijo. Učitelji v povprečju najpogosteje učenca takoj opozorijo (M=3,38), sledijo pogovor z učenci o primernem vedenju (M=3,12), zanimanje za razlog motečega vedenja (M=3,08) in večja pozornost na tega učenca (3,07).
Učiteljice se v povprečju najpogosteje z učenci pogovarjajo o pomenu primernega vedenja (M=3,43), sledijo takojšnje opozorilo učencu (M=3,34), zanimanje za razlog motečega vedenja (M=3,34), večja pozornost na učenca (M=3,32), razmislek o tem, kaj učenec z vedenjem sporoča (M=3,24), in oblikovanje skupnega dogovora z učencem (M=3,13). Večine ukrepov se učiteljice v povprečju poslužujejo pogosteje kot učitelji. Učitelji v povprečju pogosteje kot učiteljice učenca, ki se moteče vede, takoj opozorijo in ignorirajo manjše prestopke.
Večje razlike med učiteljicami in učitelji se kažejo v primeru dveh ravnanj. Učiteljice v povprečju pogosto poiščejo pomoč pri svetovalni službi (M=2,71) in pokličejo starše na pogovor (M=2,58), medtem ko učitelji le včasih iščejo pomoč pri svetovalni službi (M=2,41) oziroma pokličejo starše na pogovor (M=2,28). Tako učiteljice kot učitelji v povprečju včasih ignorirajo manjše prestopke in nikoli oz. izjemoma napotijo učenca iz razreda.
Tabela 4: Analiza enakosti varianc in t-test - Ravnanja ob motečem vedenju učencev glede
t-test enakosti aritmetičnih sredin
F
101
kontrolo
ignoriram manjše
prestopke 0,69 0,41a -0,34 1547,00 0,73 -0,03 0,07 -0,17 0,11
se o pomenu primernega vedenja pogovarjam z učenci
4,85 0,03b 4,60 124,53 0,00 0,31 0,07 0,18 0,44
pokličem starše na
pogovor 3,99 0,05b 3,91 127,48 0,00 0,30 0,08 0,15 0,45
me zanima, kaj je
razlog tega vedenja 21,08 0,00b 4,17 130,89 0,00 0,26 0,06 0,13 0,38
postanem bolj pozoren na tega učenca
27,94 0,00b 4,26 128,56 0,00 0,25 0,06 0,13 0,37
poiščem pomoč pri
svetovalni službi 0,90 0,34a 3,61 1540,00 0,00 0,30 0,08 0,14 0,46
razmislim, kaj učenec z vedenjem sporoča
0,91 0,34a 5,23 1551,00 0,00 0,34 0,07 0,20 0,49
skupaj z učencem oblikujeva dogovor o vedenju
0,27 0,60a 3,88 1549,00 0,00 0,28 0,07 0,14 0,41
napotim učenca iz
razreda 0,89 0,35a 0,40 1565,00 0,69 0,04 0,06 -0,07 0,15
poiščem nove
pedagoške prijeme 0,50 0,48a 2,91 1565,00 0,00 0,27 0,09 0,10 0,44
Legenda: a Predpostavljamo, da sta varianci med seboj enaki.
b Predpostavljamo, da varianci med seboj nista enaki.
Sig. Statistična pomembnost
Analiza aritmetičnih sredin (t-test) kaže, da pri štirih odzivih med učitelji in učiteljicami ni statistično pomembnih razlik. In sicer: učenca takoj opozorim, imam tega učenca v bodoče pod večjo kontrolo, ignoriram manjše prestopke in napotim učenca iz razreda. Pri devetih odzivih na moteče vedenje učencev pa se učitelji glede na spol močno razlikujejo.
V grafičnem prikazu predstavljam odzive, v katerih se učitelji glede na spol statistično pomembno razlikujejo. Prikazana je tudi stopnja tveganja.
102
Slika 10: Statistično značilne razlike v ravnanju učiteljev ob motečem vedenju učencev glede na spol učiteljev
0,25 0,26
0,27 0,28
0,30 0,30 0,31
0,34
0,20
0 0,05 0,1 0,15 0,2 0,25 0,3 0,35 0,4
se z učencem pogovorim o tem po pouku postanem bolj pozoren na tega učenca me zanima, kaj je razlog tega vedenja poiščem nove pedagoške prijeme skupaj z učencem oblikujeva dogovor o vedenju poiščem pomoč pri svetovalni službi pokličem starše na pogovor se o pomenu primernega vedenja pogovarjam z učenci razmislim, kaj učenec z vedenjem sporoča
razlika aritmetičnih sredin
Legenda: črna - stopnja tveganja ≤ 0, 01;
S tveganjem, ki je manjše ali enako 0,01, lahko trdim, da učiteljice statistično značilno pogosteje kot učitelji:
- razmislijo, kaj učenec z izstopajočim vedenjem sporoča (razlika aritmetičnih sredin, v nadaljevanju MD=0,34),
- se o pomenu primernega vedenja pogovarjajo z učenci (MD=0,31), - poiščejo pomoč pri svetovalni službi (MD=0,30),
- pokličejo starše na pogovor (MD=0,30),
- skupaj z učencem oblikujejo dogovor o vedenju (MD=0,28) - poiščejo nove pedagoške prijeme (MD=0,27).
- jih zanima, kaj je razlog izstopajočega vedenja (MD=0,26), - postanejo bolj pozorne na tega učenca (MD=0,25).
- se z učencem pogovorijo o motečem vedenju po pouku (MD=0,20).
Statistično značilna razlika med aritmetičnima sredinama učiteljev in učiteljic je največja pri razmisleku o tem, kaj učenec z motečim vedenjem sporoča, najmanjša pa pri pogovoru z učencem o motečem vedenju po pouku.
103
Rezultati torej kažejo, da hipotezo »med učitelji in učiteljicami obstajajo razlike v ravnanju ob motečem vedenju učencev« lahko potrdimo v devetih od trinajstih odzivov na moteče vedenje.
Tudi več drugih raziskav navaja razlike v ravnanjih učiteljic in učiteljev. Grossman (2004) na primer ugotavlja, da so učiteljice učencem bolj »na voljo«, uporabljajo več očesnega stika, vzdržujejo manj distance do učencev. So bolj občutljive za potrebe in čustva učencev, bolj sprejemajoče, manj kritične in ostre. Menim, da se to kaže tudi v naši raziskavi, saj se ob pojavu izstopajočega vedenja učiteljice za problem bolj zavzamejo kot učitelji: razmišljajo o ozadju vedenja, pogovorijo se z učenci o pomenu primernega vedenja, skupaj z učencem poiščejo dogovor, k sodelovanju pogosteje povabijo tudi svetovalno službo in starše otroka.
Trdimo lahko, da v primerjavi z učitelji učiteljice dajejo večji poudarek interakciji in skupnemu reševanju težav. Na podlagi rezultatov pa ne moremo trditi, da bi bili učitelji bolj kaznovalno usmerjeni kot učiteljice, kot kažejo nekatere raziskave (Martin, Baldwin, 1992, 1994; Burden, 1995; Martin, Yin, 1995), saj pri trditvi »napotim učenca iz razreda« ni statistično pomembnih razlik med njimi.
104
10.5.2 Ravnanja ob motečem vedenju učencev glede na delovni staž učiteljev v šolstvu
2. Hipoteza: Delovni staž v šolstvu pomembno vpliva na spoprijemanje učiteljev z motečim vedenjem učencev.
Tabela 5: Mere opisne statistike – Ravnanja ob motečem vedenju učencev glede na delovni staž učiteljev
Ravnanja ob motečem vedenju učencev
imam tega učenca v bodoče pod večjo kontrolo
razmislim, kaj učenec z vedenjem sporoča
do 10 let 658 3,11 0,71 0,03
10 let in več 899 3,30 0,63 0,02
skupaj z učencem oblikujeva dogovor o vedenju
105