Povzetki anket, izvedenih na Solčavskem

Najprej smo povzeli izsledke analize anket, ki so jih na Solčavskem izvedli Lešnik Štuhec in sodelavci (2011). Njihova analiza se nanaša na mnenja prebivalcev o okoljski trajnosti razvoja Solčavskega. Odgovarjalo je 64 prebivalcev Solčavskega (24 moških in 40 žensk, starih med 17 in 76 let). Izpostavljene iztočnice so nam prišle prav pri primerjavi z našimi intervjuji in terenskim opazovanjem:

 49 % anketiranih Solčavanov je mnenja, da ima turizem na Solčavskem velik in predvsem pozitiven vpliv na naravno okolje (na ohranjenost biološke raznovrstnosti, kulturne krajine in kulturno dediščino).

 67 % anketiranih meni, da je korist ohranjanja naravnih območij za turizem velika oz.

zelo velika. Po njihovem mnenju sta za turizem zelo pomembna oz. imata velik ekološki pomen kmetijstvo in gozdarstvo. Velik pomen so pripisali ohranjanju tradicionalnega kmetijstva kot turistične zanimivosti na Solčavskem.

 Vprašani so mnenja, da turistični objekti ne vplivajo negativno na okolje, da je splošna trajnostna raba in izraba virov majhna, tudi pridobivanje energije iz obnovljivih virov energije je po njihovem mnenju majhno, a hkrati zelo pomembno.

Velik pomen so pripisali ločevanju odpadkov in zmanjševanju odpadkov v turističnih objektih.

 Pozitivno so ocenili (67 % anketiranih) obstoječe vključevanje lokalnih dobaviteljev v turizem. Obstoječo ponudbo lokalnih ekološko pridelanih živil so ocenili kot zadovoljivo (70 % anketiranih). Pomembno se jim zdi ohranjanje prodaje domačih in zelenih proizvodov v kraju samem.

 Obstoječe osveščanje domačinov, gostov in zaposlenih v turističnih objektih o vplivih trajnostne rabe na okolje in zelenem informiranju so anketirani ocenili kot slabo.

Enako so ocenili tudi obstoječo zeleno ponudbo in povezovanje ponudnikov v skupne zelene turistične produkte.

 55 % anketiranih Solčavanov je mnenja, da je spoštovanje naravne in kulturne dediščine med domačini veliko. Pozitivno ocenjujejo kakovost in zmogljivost turističnih storitev. Zavedajo se pomena ohranjanja tradicionalnih dejavnosti, obrti in rokodelstva. Osveščanje in usposabljanje lokalnega prebivalstva za trajnostno naravnanost Solčavskega je po njihovem mnenju izredno pomembno. Povezovanje ponudnikov storitev, medsebojno komuniciranje in prepoznavanje zelenih produktov bi lahko bilo boljše.

V sklopu projekta Načrtovanje zelenih delovnih mest in izjemne pokrajine je bilo Solčavsko obravnavano kot območje za ustvarjanje zelenih delovnih mest. Cilj projektnega dela je bil raziskati priložnosti oz. zelena delovna mesta ter njihov nadaljnji razvojni potencial na območju Solčavskega. Anketiranih je bilo 15 solčavskih kmetij in 18 lokalnih predstavnikov (Delovno gradivo 2015):

1. Povzetki analize anket, izvedenih na solčavskih kmetijah:

 Izmed 15 anketiranih solčavskih kmetij je šest samooskrbnih, štiri so usmerjene v ekološko kmetijstvo, prav tako štiri v intenzivno ali konvencionalno ter ena v integrirano pridelavo. Glavni pridelovalni usmeritvi sta živinoreja in proizvodnja lesa.

Na tretjem mestu so zelenjava in poljski pridelki, sledita turizem in mlečni izdelki.

Devet anketiranih kmetij se še dodatno ukvarja z dopolnilnimi dejavnostmi, pri katerih prevladuje predelava lesa. Izbrane kmetije prodajo največ lesnih in mesnih izdelkov.

Na tretjem mestu so mlečni izdelki. Šest anketiranih kmetij beleži višek svojih proizvodov.

 Najbolj pogosta prodajna pot je neposredna prodaja na kmetiji (11 anketiranih kmetij).

Anketirane kmetije vidijo dodatne priložnosti pri kakovosti pridelkov in živil ter njihovem trženju.

 Sedem anketiranih kmetij bi bilo pripravljenih odpreti turistične dejavnosti, če bi bila sprejeta pobuda za oblikovanje celovite ponudbe, ki bi povezovala več solčavskih kmetij v skupni turistični produkt.

 Največji potencial za odpiranje večjega števila novih delovnih mest vidijo v trajnostni uporabi lesa (13 anketiranih kmetij). Po njihovem mnenju je največ priložnosti za razvoj trajnostnega turizma v kulinariki in gorništvu.

2. Povzetki analize anket, izvedenih z lokalnimi predstavniki:

 18 anketiranih oseb je enakomerno porazdeljenih v kmetijstvu, gostinstvu, občinski upravi, raznih društvih, gozdarstvu, turizmu, lastnem podjetništvu.

 12 vprašanih meni, da možnosti za lokalno samooskrbo in trženje produktov na Solčavskem niso dobro izkoriščene. Potrebno bi bilo večje osveščanje, izobraževanje in usposabljanje, lokalne delavnice s predstavitvami že obstoječih uspešnih primerov, spodbujanje ljudi o prednostih lokalno pridelanih izdelkov, povezovanje in sodelovanje kmetij.

 Po njihovem mnenju obeta največji potencial za zelena delovna mesta zeleni turizem, sledita trajnostna uporaba lesa in ekološko kmetijstvo. Anketirani vidijo še neizkoriščen potencial za razvoj trajnostnega turizma v kulinariki in zelenem turizmu (gradnja zelenih objektov, povezanih z izobraževanjem) ter tudi v pohodništvu in kolesarstvu.

 Skoraj vsi anketirani (17) so mnenja, da bi bilo smiselno posamezne turistične ponudnike povezati v skupen, tematsko usmerjen turistični produkt, pri katerem bi bil vsak od sodelujočih ponudnikov udeležen s svojo specifično ponudbo.

 Deset anketiranih je mnenja, da bodo za razvoj socialnega podjetništva potrebovali veliko časa, štirje so mnenja, da bodo postavili model za uspešen razvoj socialnega podjetja, trije so mnenja, da socialno podjetništvo na Solčavskem nima prihodnosti.

 15 vprašanih meni, da so zelena delovna mesta dober potencial za zadrževanje mladih v lokalnem okolju. Mladi bodo ostajali in iskali možnosti za zaposlitve v domačem okolju.

 13 anketiranih je mnenja, da bo Solčavsko ostalo v dosedanjem razvojnem obsegu, pet pa jih je zatrdilo, da bo Solčavsko prepoznano po zelenih delovnih mestih. Večina jih je pripravljena stopiti skupaj in spremeniti stanje v lokalnem okolju s svetovanjem, izobraževanjem, finančno podporo, razširitvijo lastnega podjetja ali celo ustanovitvijo novega z zelenimi delovnimi mesti.

Maja 2015 so v Solčavi organizirali okroglo mizo za mlade domačine na temo trenutnega stanja zelenega turizma in ustvarjanja zelenih delovnih mest na Solčavskem. Spodaj so povzetki, ki so jih posredovale organizatorke okrogle mize (Delovno gradivo 2015):

 Mladi ocenjujejo, da je premalo ozaveščenosti o zelenem turizmu med kmeti in prebivalci ter tudi premalo trajnostnega razmišljanja. Še vedno naj bi prevladoval kapital. Izpostavili so, da morajo imeti turisti na Solčavskem boljše možnosti za ravnanje z odpadki. Zaradi uničene cestne infrastrukture je mobilnost slaba, predvsem kar se tiče uporabe trajnostnih mobilnih sredstev.

 Prebivalce je potrebno bolj informirati (npr. organizirane okrogle mize) in seznanjati z različnimi predlogi (npr. eko-hotel, inovativni objekti). Izboljšati je potrebno cestno infrastrukturo in krepiti marketing. Večji poudarek je potrebno dati na prehransko samooskrbo, kulturno in zgodovinsko dediščino, zagotoviti je treba konkurenčnost in zmanjšati onesnaženost.

 Trenutno stanje zelenih delovnih mest na Solčavskem so mladi ocenili kot slabo. Med njimi vlada nezadovoljstvo. Ocenjujejo, da so premalo upoštevani in brez možnosti vpliva. Zaradi slabega finančnega stanja ne morejo ustvarjati lastnih zelenih zaposlitev. Trenutna delovna mesta so po njihovem mnenju brez trajnostnega vidika.

 Predlogi mladih za ustvarjanje zelenih delovnih mest na Solčavskem so naslednji:

zaposlovanje oz. ustvarjanje delovnih mest v lesni industriji, iskanje potenciala v obnovljivih virih energije (vodna in sončna energija) in energetski sanaciji stavb,

socialno podjetništvo, ekološko kmetijstvo, hiša zelišč, lesenih in volnenih izdelkov, hiša zelenega bivanja ali eko vas, kamp.

Odmaknjenost Solčavskega je v preteklosti pomenila razvojni zaostanek, danes pa se kaže v pristnosti, ohranjeni tradiciji in nedotaknjenem naravnem okolju. Solčavani se do svojega okolja že od nekdaj vedejo trajnostno, čeprav temu ne posvečajo veliko pozornosti oz. se svojega odnosa do naravnega okolja niti ne zavedajo dobro. Vedo, da je treba za naravo primerno poskrbeti, jo ohranjati ter spoštovati. Trajnostno kmetovanje je za njih samoumevno. Zaupanje in določena povezanost med prebivalci se kaže v sodelovanju pri številnih prireditvah, na katerih oživljajo tradicijo. Še vedno pa je premalo pozitivnega mišljenja, ustvarjalnega druženja in povezovanja turističnih ponudnikov.

Solčavani pozitivno ocenjujejo turistično dejavnost. Domačini verjamejo, da koncept usmerjenega trajnostnega razvoja turizma pomeni priložnost, ki bo omogočila ohranitev in varovanje okolja ter večjo stabilnost ekonomskega stanja. S tem bodo ohranili edinstveno kulturno in socialno identiteto Solčavskega, potrebno pa bo večje povezovanje turistične ponudbe v skupne turistične programe (Lešnik Štuhec in sod. 2011). Socialno podjetništvo je trenutno še dokaj neprepoznano kot področje za zelene zaposlitve.

Mladim je potrebno prisluhniti, jih pritegniti k projektom, dejavnostim ter jih vključevati v oblikovanje trajnostnih razvojnih usmeritev Solčavskega.