• Rezultati Niso Bili Najdeni

Pravilni vsebinski vrstni red (Vir: lasten)

Odzivi učencev: Všeč jim je bilo, da je bil pri branju prisoten palček Srečko, kar je samo potrdilo, da se lažje povežejo s pravljičnim junakom oziroma lutko. Pri interpretativnem branju so bili presenečeni nad besediščem in vsebino z »jetri in pljuči«. Povedali so, da so določene vsebinske dele prvič slišali, ter mi pokazali knjige, katere oni poznajo oziroma so jim jih prebrali. Všeč jim je bila izdelana igra spomin, katero so se igrali tudi v naslednjih dneh. Pri nalogi, pri kateri so poustvarili pravilni vrstni red, se je njihov zanos zelo povečal, tako da smo se morali dogovoriti, kdo bo kaj opisal in položil. Menim, da so tovrstne dejavnosti res dobre in se jih bom posluževala tudi pri ostalih pravljicah.

3.4.1.8 Igre vlog

V. Medved Udovič (2000, 3) je opredelila, da se »čut za igro«, ki je del sestavin gledališča pri posamezniku, pokaže že v zgodnji dobi kot otroška igra, v našem primeru v obliki iger vlog.

D. Skubic (2004, 27‒28, po Marjanovič Umek, idr. 2001, 78–79) navaja raziskavo (Marjanovič Umek, Lešnik Musek, 1999; Marjanovič Umek, Lešnik Musek in Kranjc, 2001), s katero

50

avtorice ugotavljajo, da se »različne ravni simbolne igre odražajo skozi uporabo jezika in komunikacijo v igri. Z naraščajočo starostjo se v igri krepi formalni govor [...], uporaba registrov, ustreznih otrokovi vlogi v igri, narašča delež [...] govora in metakomunikacije«.

Ker sem učence želela pripraviti na igranje vlog, da bi se lažje vživeli in sprostili pri naši uprizoritvi, sem kot motivacijo uporabila najprej igro vlog. Začela sem z lažjimi vlogami, in sicer s prikazovanjem živali, kot je metulj, ptič, kuža in mačka. Pri tem sem jih opazovala in jih vzpodbujala. Opazila sem, da so se nekateri učenci, ki so že v osnovi bolj pogumni lažje spoprijeli z nalogo.

Sledile so težje naloge, in sicer sem vključila vloge iz knjige Sneguljčice. Učence sem razdelila v dvojice. Vsaka dvojica je zaigrala prizor, ki sem ga povedala in nato zamenjala vloge, da je bil vsak izmed njih na vrsti. Prvi je bil zrcalo‒zlobna kraljica, drugi lovec‒Sneguljčica in tretji zlobna kraljica‒Sneguljčica. Med dejavnostjo sem jih opazovala in ugotovila, da so se učenci tega lotili z velikim veseljem in so se veliko smejali, kar je znak zadovoljstva.

Naslednji dan smo v učilnici pripravili in oštevilčili štiri kotičke v razredu ‒ šola, trgovina, dežela Sneguljčice in knjižnica. Skupaj z učenci smo pripravili pripomočke in napise za posamezen kotiček. Naloge sem jim razdelila tako, da so bili vsi učenci vključeni v njihovo oblikovanje oziroma zasnovo. Učenci so sami predlagali obliko kotička in postavitev miz ter stolov, pojasnili, kaj in katere pripomočke potrebujejo, ter se lotili izdelave napisov. Podala sem jim navodila in jih razdelila v skupine. Po določenem času sem zazvonila z zvončkom, kar je bil znak, da igro vlog nadaljujejo v naslednjem kotičku. Prizore, imena in dogodke so si izmislili sami.

Ob zaključku smo naredili refleksijo. Vprašala sem jih o njihovih vtisih, kaj jim je bilo najbolj zanimivo, zakaj so si izbrali določene vloge itd. Glede na njihove odzive in odgovore so bile ugotovitve naslednje.

Igra vlog po kotičkih:

- pri učencih vpliva na njihovo verbalno in neverbalno komunikacijo, - vzpodbuja njihovo povezanost in medsebojne odnose,

- vpliva na razvijanje tolerantnosti do drugih otrok in sprejemanje kompromisov, - razvija njihovo razmišljanje,

51 - vzpodbuja njihovo ustvarjalnost, - vzpodbuja samostojnost in izražanje.

Verjetno je bil tako pozitiven odziv pri tej dejavnosti ta, da so se lažje vživeli v vsakodnevne situacije. Ob zaključku so me učenci prosili, če se bi lahko še v naslednjih dnevih igrali igro vlog (Priloga 2), kar sem jim seveda omogočila.

3.4.1.9 Pravljična dežela

Domišljija otrok je izrednega pomena. Vzpodbuja njihovo besedišče in ustvarjalnost, kar je velikega pomena za vsa področja v naših življenjih. Slovar slovenskega knjižnega jezika (2014) navaja, da je domišljija »prosto, na objektivno resničnost nevezano kombiniranje misli in predstav«.

Vprašala sem se, na kakšen način bi lahko povečala vlogo njihove domišljije, in ugotovila, da z uporabo branega besedila. M. Kordigel Aberšek (2008, 144) navaja, da so »predstavne motivacije za oblikovanje otrokovih predstav, povezanih s poetiziranimi svetovi, najprimernejšimi za srečanje z literarnimi besedili. [...] Gre za predstave, ki so posebne prav zato, ker so zagon dobile v izkoriščanju priložnosti za svobodno lebdenje«.

Ker sem želela pri učencih vzpodbuditi njihovo domišljijo in sproščenost, sem z njimi izvedla naslednji korak. Podala sem jim navodilo, naj se posedejo na blazino in zaprejo svoje oči. Nato sem jim prebrala besedilo, ob katerem so kazali, se gibali in uprizarjali različne osebe in dogodke.

Besedilo:

Predstavljaj si, da hodiš po cvetočem travniku. Stopaš proti gozdu. Ob robu vidiš srno. Kmalu skoči in steče. Kaj misliš zakaj? Učenci so tu odgovarjali, da zaradi lovca, volka in medveda.

Vstopiš v gozd in hodiš po rumeni poti. Ob straneh opaziš pisano cvetje. Okoli letijo metulji.

Kakšne barve so? Opiši jih. Nadaljuješ po poti in kmalu prideš do jase, kjer uzreš hišico. Kako izgleda? Učenci so jo po svoje opisali. Vstopiš vanjo. Kaj vidiš? Kmalu zaslišiš zvok. Tako lepo nekdo poje. Pogledaš skozi okno in vidiš rajsko ptico, ki je priletela na travo in se spremenila v konja. Kaj boš naredil? Učenci sami s svojimi besedami povedo zaključek.

52

Njihovo razmišljanje in domišljijo sem želela povezati s pravljico Sneguljčica, zato je bilo moje naslednje navodilo, da si vsak izbere vlogo iz pravljice Sneguljčica. Ob ponovnem pripovedovanju določenih krajših izsekov iz vsebine pravljice učenci s pantomimo zaigrajo izbrano vlogo in se v njej preizkusijo. S tem preverim njihovo razumevanje povezave med slišano pravljico, gibanjem in uprizarjanjem.

Odzivi učencev: Učenci so se ob branem besedilu vživeli in sodelovali. Vsak izmed njih je podal svoj odgovor na vprašanja. Tu so se odgovori razlikovali, še posebno med dečki in deklicami, z izjemo prvega odgovora, kjer so skoraj vsi odgovorili ‒ lovec, medved ali volk.

Pri igri vlog je večina otrok izbrala prizor z zrcalcem in kraljico.

3.4.1.10 Razredno gledališče

V uvodu sem učence povprašala, ali se spomnijo kakšne gledališke predstave, ki so si jo ogledali. Otroci so pripovedovali o svojih izkušnjah in opažanjih. V nadaljevanju smo se pogovorili o izvedbi gledališča, na kaj vse moramo biti pozorni in kaj bomo potrebovali. Z učenci smo se lotili sestave načrta in zaporednih točk razrednega gledališča. Učenci so bili presenečeni, kaj vse je potrebno storiti do končne uprizoritve.

Pogovorili smo se o:

- pripravi prostora za vaje in končne uprizoritve, - vajah,

- scenariju, - delitvi vlog,

- tem, kdaj in komu bomo zaigrali našo uprizoritev, - izdelavi scene (drevesa, hišice, gradu, gozda),

- rekvizitih oziroma pripomočkih (košara, trakovi, jabolka, cvetje, sveče, laterne), - kostumih (kape, brade, krone, oblačila za Sneguljčico, kraljico, lovca, kraljeviča), - vabilih za starše,

- igranju na Orffova glasbila,

- zloženkah oz. gledaliških listih za gledalce, - pozornostih za starše.

53

Ker so dogovori zahtevali veliko podrobnosti, je bil prvi dogovor krajši, saj smo vsako nadaljnjo dejavnost, namenjeno uprizoritvi, sproti spreminjali in se dnevno dogovarjali. V ta proces sem učence vključevala, da so se naučili procesa, da so bili del celotnega poteka, da so si lažje predstavljali, kaj vse je potrebno za predstavo in da jim bo lažje v nadaljnjih tovrstnih dejavnostih.

V naslednjih dnevih v mesecu maju in juniju 2019 smo izvajali točke razrednega gledališča.

3.4.1.11 Scenarij

Oblikovanje scenarija je bila najzahtevnejša točka oziroma korak v razrednem gledališču.

Prvotni scenarij je bil izredno obsežen. Po vajah in med vajami sem ga preoblikovala skupaj z učenci ter ga skrajšala in prilagodila. Stremela sem k temu, da nastopajoči niso imeli preveč povedi, zato sem vključila sebe, kot pripovedovalko. S tem korakom sem jih lažje vodila skozi vaje. Odziv pri učencih je bil zanimiv, saj je besedilo vsebovalo nenavadne besede, ki so njim neznane in so imeli veliko težav pri zapomnitvi. Prav zato sem se odločila, da jim besedilo prilagodim in poenostavim. Pred začetkom sem se osredotočila na naslednja vprašanja:

- V kakšnem obsegu pripraviti besedilo, ki ga bodo učenci govorili?

- Ali se držati točnega besedila ali si dovoliti nekaj sprememb, da bo otrokom bolj v vzpodbudo? Kateri del preoblikovati?

- Kako vključiti tako veliko število oseb in razdeliti vloge?

- Kakšna naj bo vloga pripovedovalke in kakšen obseg besedila naj ima?

- Kako vključiti vse učence?

Scenarij (Priloga 4) sem oblikovala glede na prej navedena vprašanja in prvi prevod pravljice Sneguljčica Polonce Kovač ohranila delno identično in delno z uvedbo sprememb. Nekatere spremembe smo dodali iz knjig o Sneguljčici in e-pravljice. Na te spremembe so vplivali učenci sami s svojimi predlogi, idejami in željami.

Odzivi učencev: Njihovi odzivi so bili pozitivni. Skozi proces so ugotovili, da več besedila pomeni daljšo predstavo, da se moramo usmeriti, da jo naredimo primerno dolgo. Ugotovili so, da niso pomembne samo glavne vloge, ampak vsi, ki so vključeni v izvedbo.

54 3.4.1.12 Vaje in delitev vlog

Učencem sem najprej predstavila vse vloge, ki sem jih poimenovala in razdelila, tako da ustrezajo številu vključenih učencev. Z vsakim učencem sem se pogovorila individualno, da mi je naštel vsaj tri vloge, v katerih bi se dobro počutil, če bi jih igral. Na tej točki sem že opazila, kdo izmed njih želi biti v središču pozornosti in kdo bi bil raje bolj v ozadju. Moj cilj je bil, da se učenci dobro počutijo. Pričeli smo z vajami, ki smo jih izvajali vsak dan. Naše prve vaje so potekale bolj počasi, saj so se morali naučiti svoje besedilo, kdaj je njihova iztočnica in na kaj morajo biti pozorni. Ob poteku vaj se je tudi naš čas izvedbe postopoma zmanjševal.

Naša uprizoritev je vključevala tudi medpredmetno povezavo z glasbeno umetnostjo, saj je vsebovala nekaj pesmi, pri katerih so učenci igrali na Orffove instrumente (palčke, triangel, ropotulja, dva tamburina in paličica). Izdelali smo ropotulje (plastična lupina od kinder jajčka, riž in zdrob). Vključili smo pesem za lahko noč, trkanje na vrata, zvok kopit in pesmi palčkov.

Oblikovali smo pesmi palčkov s svojim besedilom.