Skoraj polovica učiteljev (49 %) se s trditvijo, da predhodno izvajanje plavalnih elementov pozitivno vpliva na boljši napredek učenca kasneje v bazenu, strinja, nekoliko manj (35 %) anketirancev se s trditvijo popolnoma strinja in 16 % učiteljev, ki v osnovni šoli izvajajo tečaje in so bili vključeni v raziskavo, se s tem deloma strinja.
Učitelji so k svojemu odgovoru podali tudi mnenje, zakaj tako mislijo.
0%
Strinjam se Se deloma strinjam Ne strinjam se Nikakor se ne strinjam
Delež odgovorov
VPLIV IZVAJANJA PLAVALNIH ELEMENTOV NA BOLJŠI
NAPREDEK
55 4. Ali menite, da izvajanje plavalnih elementov v razredu pozitivno vpliva na boljši
napredek učenca kasneje v bazenu.
Največ učiteljev (49 %), ki se z zgornjo trditvijo strinja, meni, da predhodno izvajanje plavalnega gibanja na kopnem pripomore k boljši motivaciji, samozavesti učenca, izgubi strahu pred plavanjem (vodo), k boljšem izvajanju gibanja in posledično k hitrejšem učenju gibanja v vodi. Učenci ob predhodnem izvajanju plavalnih elementov na bazen pridejo s predstavami o gibanju, ki so jih pridobili v znanem okolju, zato je potem prenos v manj znano okolje (vodo) veliko lažji in manj stresen. Pozitivno pri predhodnem izvajanju vaj na kopnem je, da učenci svoje telo lažje vidijo in vodijo kot v vodi. Učiteljem se zdi smiselno, da bi vaje na kopnem izvajali ob ogledalu ali da bi imeli možnost snemanja in bi si lahko ogledali posnetek lastne izvedbe. Anketiranci menijo, da je smiselno te vaje v razredu uporabljati pogosto, saj smo s tem kasneje le v prednosti in ne izgubljamo časa z vajami na kopnem, ampak se bolj posvetimo delu v bazenu.
Udeleženci v raziskavi, ki se popolnoma strinjajo z zgornjo trditvijo (35 %), menijo, da zaradi predhodno osvojenega gibanja in posledično znanja plavalnih elementov, le-tega na bazenu (na kopnem) ni potrebno izvajati, kar pomeni hitrejši napredek učenca v vodi. Učenci bi v razredu s pomočjo videoposnetkov pridobivali informacije pravilnega izvajanja plavalnega gibanja in se osredotočili na pravilnost izvajanja vaj. Kasneje bi to prenesli v vodo, s tem bi na plavalnih tečaji več časa namenili plavanju in manj delu na kopnem. Učitelji menijo, da imajo te vaje več pozitivnih strani. Ne samo to, da učenci sprejemajo informacije o gibanju, se gibanja učijo ali ga izpopolnjujejo, s temi vajami krepimo tudi različne skupine mišic in pripravljamo učenca na izkušnjo v vodi. Zaradi vnaprej osvojenih vaj učenje plavanja v vodi poteka hitreje oziroma lahko v krajšem času osvojimo več novih elementov, saj učenci gibanje že poznajo.
Najmanj anketirancev (16 %) se s trditvijo deloma strinja, pri tem navajajo, da ni dovolj, da učenci elemente le izvajajo, ampak je pri tem pomembna pravilnost izvedbe, otrokova prizadevnost pri izvajanju, število ponovitev. Učitelji menijo, da predhodno izvajanje plavalnih elementov v razredu ne vpliva vedno na boljši napredek učenca. Kot slabost izpostavljajo to, da bi se s pomočjo videoposnetkov učenci ukvarjali le z izvedbo plavalnih elementov, ne pa tudi z uporom vode in prilagoditvijo na vodo. V primeru, da je učenec v vodi nesproščen, neprilagojen in je pri njem prisoten strah mu prej osvojeni gibi ne koristijo, saj se mora učenec
56 najprej prilagoditi na vodo, kasneje pa bo lahko osvojeno gibanje sproščeno prenesel tudi v vodo. Takrat pa bo napredek potem hitrejši in boljši.
3.4. Pozitivni in negativni učinki vpeljave plavalnih elementov v razred
Pri tem vprašanju so učitelji podajali mnenja o tem, kakšni so pozitivni oziroma negativni učinki vpeljave/izvajanja plavalnih elementov v razredu s pomočjo videoposnetkov.
Pozitivni učinki po mnenju vključenih učiteljev so:
- Prikazano je postopno učenje plavalnega gibanja.
- Predhodna seznanitev s pravilno tehniko in gibanjem.
- Nazorni prikazi z kratkimi in jasnimi navodili za izvajanje določenega gibanja (posamezni del plavalne tehnike, pravilen položaj telesa, dihanje). S tem otroci pridobijo boljšo predstavo o gibanju. Pravilna izvedba gibanja na posnetkih je bolj vidna kot v vodi.
- Videoposnetki omogočajo večkratni ogled (boljše usvajanje gibanja) ali počasnejši ogled izvedbe. S tem je mogoča hitrejša avtomatizacija gibanja že na kopnem in posledično tudi kasneje v vodi.
- Možnost sprotnih popravkov gibanja (fizični, slušni, dodatna demonstracija …), s tem pa boljše zavedanje telesa.
- Poznavanje imen različnih vaj plavanja. Učenci si ob imenu vaje že predstavljajo določeno gibanju, zato je učenje v vodi hitrejše. Posledično je manj vadbe in spoznavanja vaj na kopnem.
- Večja samozavest in motivacija za delo v bazenu, saj otroci vaje že poznajo.
- Vaje lahko služijo za krepitev različnih skupin mišic ali kot ogrevalne vaje.
- Osvojeno gibanje lahko uporabljajo tudi, ko ni procesa učenja plavanja, ampak so v vodi za zabavo.
Negativni učinki po mnenju vključenih učiteljev so:
- Napačno izvajanje vaj na kopnem privede do napačno naučenega gibanja. To pomeni, da bodo učenci napačno gibanje kasneje prenesli tudi v vodo.
- Prenos gibanja iz kopnega v vodo ni primerljiv, saj položaj telesa pri izvajanju na kopnem ni enak kot v vodi.
57 - Učenci v izvajanju vaj pogosto ne vidijo smisla, zato je njihova pozornost slabša.
- Zaradi premajhnega števila ponovitev, gibanje ni popolnoma usvojeno. Učenci površno naučeno gibanje hitreje pozabijo.
- Pri učencih, neprilagojenih na vodo ali s strahom v vodi je osvojeno gibanje težko prenesti iz kopnega v vodo, dokler se ne prilagodijo na drugačno okolje.
- Predstavitev vaj na dolgočasen in ne-zanimiv način lahko negativno vpliva na nadaljnjo učenje plavanja oz. izvajanje vaj. Vaje je potrebno predstaviti tako, da bodo otroke pritegnile in navdušile za plavanje.
- Izguba motivacije zaradi težav pri izvajanju vaj ali predolgega izvajanja elementov samo na kopnem.
- Učitelj, ki ni usposobljen za učenje plavanja in plavalne elemente izvaja v razredu, težko določi, katere elemente je smiselno izvajati prej ter katere kasneje.
S podanimi odgovori se strinjamo, saj anketiranci podajajo smiselne odgovore, ki smo jih že potrdili s teorijo. Pri učenju gibanja je pomembna postopnost učenja (od znanega do neznanega), pri plavanju pa je potrebno, da otroci gibanje najprej usvojijo na kopnem in šele nato gibanje postopoma prenesejo v samostojno plavanje v vodi. Točno to pripravljene vaje na videoposnetkih omogočajo. Posnetki učencem nudijo nazoren prikaz gibanja, možnost večkratnega ponavljanja in možnost počasnejše izvedbe. Učitelj lahko med izvajanjem vaj s pomočjo videoposnetkov lažje nadzoruje učence in jih sproti popravlja, da čim hitreje usvojijo pravilno gibanje. Učiteljev cilj mora biti, da se učenci naučijo pravilnega plavalnega gibanja in ne le, da vaje izvajajo, saj le pravilno naučeno gibanje lahko privede do čim boljših rezultatov.
Strinjamo se tudi s tem, da učenje plavalnega gibanja na kopnem ne more nadomestiti učenja v vodi, ampak je pomembno, da učitelji dane videoposnetke uporabljajo kot pomoč za seznanjanje z gibanji, za pridobivanje predstav ali za popestritev. Nesmiselno je, da bi videoposnetke plavalnih elementov uporabljali za zabavo, saj lahko izgubijo pomen in jih učenci nato ne izvajajo več pravilno in ne jemljejo resno. Smiselno je, da učitelji učencem vaje predstavijo na zanimiv način in s tem učence še dodatno pritegnejo k izvajanju. Učitelji, ki niso usposobljeni za učenje plavanja, lahko videoposnetke v razredu uporabljajo v poljubnem vrstnem redu, saj posnetki vključujejo vaje za nekatere elemente prilagajanja in tudi vaje za vse osnovne tehnike plavanja.
58 3.5. Vključevanje videoposnetkov v razred
V tem delu vprašanj smo z anketnim vprašalnikom preverjali, koliko učiteljev bi se oziroma se ne bi odločilo za vključevanje plavalnih vaj v minuto za zdravje ter kakšni so njihovi razlogi za to.
1. Ali bi se vi kot učitelj/ica odločili, da bi videoposnetke plavalnih elementov uporabili v razred v obliki minute za zdravje.