Pri sklopu vprašanj o predmetu spoznavanje okolja sem na začetku postavila vprašanje, ki se je navezovalo na sodelovanje z vzgojiteljem in učiteljem pri poučevanju predmeta spoznavanje okolja. Zanimalo me je, ali si delita poučevanje. Pri tem sem ugotovila, da 6 vzgojiteljic in učiteljic med seboj sodeluje, se dopolnjuje. Ostale štiri vsak predmet, prav tako spoznavanje okolja, izvajajo samostojno. Kot mi je pojasnila učiteljica 4, sta si določili, da druga vzgojiteljica sama poučuje. Skupaj sta le pogledali letno pripravo, ocenjuje, izvaja in piše priprave pa vzgojiteljica sama. Tukaj se učiteljica ne vključuje oziroma le, če je potrebna pomoč pri kotičkih (vsak del razreda je namenjen enemu predmetu, v katerih rešujejo naloge, izvajajo dejavnosti). Vzgojiteljica 1 pa pove, da začneta temo skupaj in se dopolnjujeta. Ker ima že veliko izkušenj, dobro ve, katere teme so v prvem razredu pri predmetu spoznavanju okolja. Tako pomaga učiteljici kaj odvzeti ali dodati. Veliko pripoveduje tudi svoje lastne izkušnje. Vzgojiteljica 6 pravi, da je način dela odvisen od učiteljev. V njenem primeru v razredu učiteljica vodi pouk. Ona pomaga, kar je potrebno, vendar je učiteljica tista, ki je glavna pri tem predmetu. Učiteljica 7 pravi: ''Nimava veliko dogovarjanja, saj sva obe strokovnjakinji. Je pa prav, jaz mislim, da je ena vodja. Da otroci vedo, na koga se tisto uro najbolj obračati.'' Učiteljica 10 pojasni, da imajo tedensko načrtovanje, kjer se učiteljice in vzgojiteljice zberejo. Takrat že vedo, katera tema bo naslednji teden obravnavana, zato se v začetku novega tedna v razredu dogovorita, kaj bodo obravnavali in kako se bosta dopolnjevali med delom. Vzgojiteljica tudi dobro pozna učni načrt za spoznavanje okolja, tako da je vse lažje.
Naslednje vprašanje se je navezovalo na učne metode in oblike dela, ki jih najpogosteje uporabljajo pri poučevanju predmeta spoznavanje okolja. Uporabljajo skupinske, individualne in frontalne oblike dela. Katero obliko in učno metodo uporabljajo, je odvisno od učne teme, ki jo obravnavajo. Ugotovila sem, da je veliko frontalne oblike. Starejši kot so otroci, manjše skupine lahko ustvarjaš. Dejavnosti pa se navadno začnejo na frontalni način.
Učiteljica 2 je odgovorila, da imajo veliko opazovanja, različne eksperimente, gredo tudi v naravo ter neposredno opazujejo. Vzgojiteljica 3 je poudarila, da čim bolj izhajajo iz otrokovega življenja in njihovega vsakdanjega okolja, kar jim je blizu. Pravi, da izvajajo konkretno s konkretnim. Učiteljica 5 se je prav tako navezala na otrokove izkušnje, da veliko pripovedujejo otroci sami, Vse pa naveže na gibanje, uporabo računalnika in poskuse.
- 24 -
Dejavnosti morajo biti čim bolj pestre in raznolike, da otroke pritegne. Ostale učiteljice in vzgojiteljice so odgovorile na podoben način.
Naslednje vprašanje se je nanašalo na primer izvedbe učne ure pri predmetu spoznavanje okolja. Vzgojiteljica 1 je opisala primer učne ure na temo: Jaz od rojstva do zdaj. Otroci so prinesli od doma svojo najljubšo igračo, ob kateri so pripovedovali, kdo jo je kupil, zakaj jim je všeč, zakaj jo imajo radi, jo opisali. Nato so ob teh igračah poskušali zasnovati razvojne faze otroka od dojenčka do trenutka, ko so postali učenci. Obdobja svojega življenja so opisovali in se o njih pogovarjali. Na koncu so v zvezek narisali igrače, nalepili slike igrač, jih barvali, naredili svoj življenjski trak. Učiteljici 2 je bilo všeč, ko so prinašali svoje igrače ter opazovali, na kakšen način se le-te gibljejo. Vzgojiteljica 3 je opisala dan v gozdu. Odšli so v gozd, kjer so se razdelili v skupine tako, da so izžrebali svojo barvo in dobili zapestnico določene skupine. Vsaka skupina je nato dobila svojo nalogo. Ena skupina je morala poiskati čim več listov različnih oblik, druga skupina je poiskala liste iste vrste drevesa in jih razporedila od najmanjšega do največjega, tretja skupina je morala najti čim več različnih plodov, listov ipd. Zadnja skupina pa je iskala liste po barvi, od zelene, rumene, rjave. Vse stvari so nato zložili v mapo. V drugem delu dejavnosti v gozdu so vsi nabirali kostanj, si ogledali lubje in različna drevesa. Ko so se vrnili v razred je vsaka skupina dobila list in svojo nalogo predstavila v obliki plakata. Učiteljica 4 je na kratko opisala primer učne ure, kot ga je vzgojiteljica 1, le da so v tem razredu poleg igrač prinesli tudi slike iz otroštva. Prav tako je učiteljica 5 opisala dan, ko so obiskali gozd. Dodala je tudi pogovor o živalih, ki spijo zimsko spanje, o sledovih živali itn. Vzgojiteljica 6 mi ni podala nobenega konkretnega primera.
Rekla je, da ima rada praktične ure in poskuse, saj od tega učenci največ odnesejo. Učiteljica 7 je opisala primer učne ure, kjer so obravnavali svoje telo. Pri tem je vzgojiteljica pripravila slike notranje zgradbe telesa. Nato so se učenci spoznavali z različnimi čutili (tipali, vonjali
…), da so spoznali svoje telo in kako je zgrajeno ter kaj vse lahko vidimo. Spoznali so tudi srčni utrip, ga poslušali v mirovanju, nato so delali počepe in ugotavljali ali je kaj hitrejši.
Ogledali so si žile po telesu, le kot informacijo, mišice, okostje ter ugotavljali zakaj jih imamo. Cilj je bil, da preko čutil zaznavajo svoje telo. Učiteljica 8 je prav tako na kratko opisala primer, od česa je odvisno kotaljenje. Sami prinašajo stvari, napovedujejo, kaj se bo zgodilo, kaj vpliva ipd. Učiteljica 9 je opisala primer obiska v gozdu, pri katerem jih je obiskala zunanja sodelavka. Vodila jih je z lutko škratkom. Otroci so raziskovali gozd, neživo in živo naravo. Sama je s tem dobila nekaj idej, kako bi sama poučevala o gozdu. Učiteljica 10 je opisala primer, ko so bili na travniku. Razdelili so se po skupinah ter s tipanjem,
- 25 -
opazovanjem in poslušanjem raziskovali travnik. Ko so se vrnili v razred, so risali, kaj so opazili in nato so po skupinah predstavili rezultate.
Nato me je zanimalo, ali bi kaj spremenili v vsebini ter načinu izvedbe pouka pri predmetu spoznavanje okolja. Vzgojiteljice in učiteljice se strinjajo, da bi se moral pouk pri tem predmetu veliko več izvajati zunaj. To poskušajo čim bolj uresničiti, čeprav nekatere teme niso primerne za zunaj, kot npr. družina, igrače ipd. Vzgojiteljica 3 je poudarila, da letos nimajo delovnega zvezka, se pa še vedno ravnajo po njem. O vsebini predmeta meni, da je zajeto vse, če pa je česa premalo, kot na primer letni časi, pa to same vključijo v načrt, kolikor jim le uspe. Enak odgovor mi je podala tudi učiteljica 5. Poleg tega je omenila, da bi tistim temam, ki niso toliko pomembne, dale manj poudarka in izpostavile bolj pomembne teme.
Učiteljica 7 je zadovoljna s temami, predvsem pa je izpostavila, da lahko v 1. razredu sam prilagajaš urnik. Kadar imajo temo travnik, lahko toliko spremeni urnik, da ga izvajajo od dve do tri šolske ure skupaj. Ugotovila sem, da večina vzgojiteljic in učiteljic najbolj pogreša več snovi in časa za temo letnih časov. Učiteljica 10 pogreša tudi temo o vodi. Ena od učiteljic je omenila, da so bile spremembe v vsebini že izvedene. Na primer zvok je bila pretežka snov za učence, zato so jo umaknili. Zvok je nekaj, kar ne morejo videti, preizkušati, nekaj kar je abstraktno, zato tega tudi ne razumejo.
Pri vprašanju, s katerimi predmetnimi področji povezujejo predmet spoznavanje okolja, sem ugotovila, da se vsi predmeti med seboj tesno povezujejo. Povezavo z matematiko je omenilo 9 učiteljic in vzgojiteljic, z glasbo 5 učiteljic in vzgojiteljic, z likovnim poukom 6 učiteljic in vzgojiteljic, s slovenščino in športno vzgojo pa 8 učiteljic in vzgojiteljic. Glasbo povezujejo s petjem pesmic o družini, letnih časih, živalih, rožah. Matematika se povezuje, kadar seštevajo, razvrščajo, urejajo in obdelujejo podatke. S slovenščino pa, ko preberejo kakšno pravljico, kjer nastopajo živali, in ugotavljajo, kje živi, jo opisujejo in pripovedujejo s celimi povedmi. S športno vzgojo povežejo, če gredo na sprehod, kjer lahko v naravi izvajajo športne aktivnosti ter kadar posnemajo gibanja živali. Z likovnim poukom povezujejo, kadar rišejo na naravoslovno temo, ko na sprehodu nabirajo materiale in nato izdelujejo iz njih različne izdelke. Učiteljica 7 pravi, da se predmeti toliko povezujejo, da jih je težko ločiti.
Ker si učiteljice in vzgojiteljice želijo pouk čim več izvajati zunaj, me je pri naslednjih dveh vprašanjih zanimalo, ali njihov pouk poteka tudi zunaj učilnice ter kje in kako, katere vsebine obravnavajo ter kolikokrat v povprečju. Učiteljica 2 je povedala, da gredo v naravo, kadar imajo naravoslovne dneve. Na primer jeseni, ko se pogovarjajo o različnih drevesnih
- 26 -
vrstah, gozdu, travniku, sadovnjaku. Vzgojiteljica 3 je dodala tudi vinograde, opazovanje drobnih živali, opazovanje taljenja snega, tudi promet, kjer skupaj s policistom spoznavajo cesto in ravnanje v prometu. Pogovarjajo se tudi o rekah, vzpetinah, kulturnih ustanovah ipd.
Glede pogostosti zahajanja v naravo so si intervjuvanke enotne, da je odvisno od teme, ki jo obravnavajo, od vremena, vendar v povprečju enkrat mesečno.
Naslednje vprašanje se je nanašalo na sodelovanje med vzgojiteljem in učiteljem pri izvajanju dnevov dejavnosti v živalskem vrtu, naravnem parku, muzeju ipd. Zanimalo me je, ali imajo naloge razdeljene in kako. Učiteljica 2 pravi: ''Ne bi rekla, da je neka črta, da se reče tole je moje delo, tvoje pa je to. Učiteljica po navadi vedno vzame mapo s telefonskimi številkami, če se kar koli zgodi učencem, da lahko pokličeš starše in jih seznaniš s tem. Vzgojiteljica pa, ko sem jaz hodila kam, tega ni imela pri sebi. Se pravi, da je razrednik tisti, ki ima birokracijo čez. Drugače pa se delo deli: deljenje malice, nadzor nad učenci, itn.
Tudi takrat, ko morajo na stranišče, se ne določa, kdo gre, ampak gre tista, kateri reče.
Prvošolčka je potrebno vedno spremljati.'' Učiteljica 8 je opisala naravoslovni dan, raziskovanje gozda. Sama je imela v razredu uvod, kjer so se pogovarjali o drevesih, kaj je gozd, kdo vse v njem živi ter si ogledali slike na računalniku. Nato je uro v gozdu prevzela vzgojiteljica. Primer obiska živalskega vrta mi je opisala učiteljica 7, ki je pojasnila, da se sestane celoten aktiv 1. razreda. Vodja aktiva se dogovori za prevoz in z vodičko v živalskem vrtu. Tam se vsak razred učencev nato sprehaja ločeno, a učna vsebina ostane za vse enaka.
Samo sodelovanje med vzgojiteljem in učiteljem pri izvedbi dnevov dejavnosti pa je različno od tandema do tandema. Vzgojiteljica 1 pravi, da v njenem razredu poteka enako dopolnjevanje in sodelovanje z učiteljico kot v šoli, predvsem pa imata večjo skrb pri varovanju učencev. Skupaj sprotno rešujeta situacije. Drugače imata delo razdeljeno učiteljica 5 in vzgojiteljica 4, ki edini med seboj ne sodelujeta in se ne dopolnjujeta. Pri izvajanju dnevov dejavnosti se dogovorita in si razdelita naloge, kaj bo katera vodila. Prav tako tudi vsaka sama poskrbi za material, ki ga potrebuje.
Pri zadnjem vprašanju, ki se je navezovalo na predmet spoznavanja okolja, me je zanimalo, katere praktične dejavnosti izvajajo pri pouku predmeta spoznavanje okolja. Ugotovila sem, da skoraj vse izvajajo različne poskuse, zbirajo podatke in uporabljajo plakate.
Vzgojiteljica 1 mi je pokazala šolski vrt, kjer ima vsak razred svojo gredico. Na tej gredici so sadili, sejali in opazovali rast rastlin. Vzgojiteljica 3 pravi, da moraš otrokom konkretno pokazati vsako učno snov. Učiteljica 7 je izpostavila tudi delo z delovnimi listi, ki jih večkrat uporabi. Veliko mora biti pogovora in praktičnega dela, saj si tako veliko več zapomnijo.
- 27 -
Vzgojiteljice in učiteljice veliko materiala naredijo tudi same in ga prinesejo v razred.
Otrokom želijo na konkreten način predstaviti učno temo.
Na koncu sem jim dala možnost, da povejo še kaj, kar jih nisem vprašala. Osem intervjuvank je odgovorilo, da nimajo več kaj dodati, da smo veliko poklepetale. Učiteljica 2 pa je rekla, da misli, da sta vzgojiteljica in učiteljica zelo dobrodošli tako v razredu kot tudi na roditeljskem sestanku. Ko sta dve, učiteljica predstavi učne cilje in standarde, ki jih morajo učenci doseči v 1. razredu, vzgojiteljica pa dopolni z vzgojnega vidika, kaj se bodo učenci naučili. Starši tako dojamejo, da je poleg branja in računanja pomembno tudi obnašanje, na primer njihov odnos do sošolcev in učiteljev, do samih sebe in lastnine. Pravi tudi, da je v 1.
razredu veliko dogovarjanja. Učiteljica 7 pa je poudarila, da je pomembno imeti v razredu kolegico, s katero se dobro razumeš. Da imaš dober odnos do kolegic. Timsko delo je najbolj pomembno delo, pri katerem drug drugemu pomagata in si s tem olajšata delo.
- 28 -