PREDSTAVITVE INTERVJUJEV

Organizacija 1 izvaja programe, ki mladim in odraščajočim omogočajo kakovostno preživljanje prostega časa. Aktivnosti se odvijajo v mladinskih centrih v Ljubljani. V raziskavi so sodelovale tri mladinske delavke organizacije 1 (intervju K, M in A) iz dveh različnih mladinskih centrov. Sodelovala je tudi bivša sodelavka organizacije 1 (intervju Ž), ki je več let opravljala delo mladinske delavke v enem izmed mladinskih centrov v Ljubljani. Znotraj organizacije 1 sem obiskala tudi dogodek za dekleta, ki je opisan, ni pa del nadaljnje analize.

Intervju s K je potekal v dopoldanskem času v prostorih mladinskega centra, ko je ta še zaprt za uporabnike. Intervjuvanka K je bila v času intervjuja približno tri leta zaposlena kot mladinska delavka. Aktivnosti v njihovem centru izvajajo predvsem zunanji izvajalci, kadar pa aktivnosti ni, se z mladostniki druži, igra, jim individualno svetuje ipd. Uradno naj bi v center zahajali mladi med 10. in 29. letom starosti. Trenutno je največ uporabnikov iz 8. razreda OŠ in zadnje triade OŠ. Starejši_e mladostniki_ce so udeleženi_e kot soustvarjalci_ke in prostovoljci_ke. Ko je K pričela z delom, je v center zahajalo več fantov kot deklet, s povečano pozornostjo dekletom pa sta s sodelavko M uspeli število deklet, ki obiskujejo mladinski center, zvišati. Meni, da bolj, ko dekleta spoznaš, lažje jih je tudi pridobiti v center. »In se mi zdi, da sva se začeli tudi bolj z njimi ukvarjat oz. letos se je pač povečal ta procent, tako da smo naredili tudi, začeli smo delati en kotiček za dekleta.« Zdi se ji pomembno, da se dekleta lahko umaknejo in da se lahko v miru pogovarjajo. Zato so tudi ustvarili premični kotiček za dekleta v obliki škatle, v kateri so igre in stvari, s katerimi se dekleta igrajo. Dekleta v center po njenem mnenju težje pridejo sama, saj večkrat pridejo v paru ali v skupini. »Bolj kot fantje, ja, tako da to je tudi mogoče en pomemben podatek, da morajo punce prej preverit teren in se prepričat, da lahko zaupajo osebi. Pa da je prostor dovolj varen, da se potem lahko normalno pogovarjajo.« Dekleta so velikokrat bolj samozadostna, mirna in lahko velikokrat uidejo pozornosti mladinskega_e delavca_ke, kar pa še ne pomeni, da je ne potrebujejo. Težje jih je

44

tudi privabiti v sodelovanje pri aktivnostih. »Ne vem, če se gremo monopoli, takoj kdo opazi in, ne vem, jih povabim in je že nekdo zraven, punce je pa treba bolj posebej.« Opazila je tudi, da dekleta potrebujejo več časa, da navežejo dober odnos z mladinskim_o delavcem_ko. »Jaz mislim, da razlika, ki jo vidim, je, da punce začnejo zaupat, ko vidijo, da imajo res nek pristen stik z osebo, da ji zares lahko zaupajo. Medtem ko fantje začnejo o tem govorit takrat ko, ko jih nekaj časa matraš, ko jih postavljaš pred neka dejstva.« Ko pa je ta stik enkrat vzpostavljen, pa jim je težje postaviti meje, saj dekleta od odnosa pričakujejo veliko. »In so dodale na Facebooku, klicale ob nemogočih urah. Tko potem nekak niso več ločevale, da sva midve tu koordinatorki.« Opazila je, da dekletom več pomeni šolsko delo, velikokrat se za šolskim delom tudi skrijejo. Zanimivo pa je, da so starejša dekleta, ki sodelujejo kot prostovoljke, veliko bolj aktivna kot fantje. Meni, da je SOMD pomembno ter da je dekletom treba nameniti več pozornosti, vendar ne z ločenimi aktivnostmi, saj dekleta niti ne bi želela biti del ločenih aktivnosti, delno zato, ker bi se potem morale strukturirano pogovarjati, delno pa zato, ker jih fantje tudi že malo zanimajo. Bolje je, da je mladinski_a delavec_ka sproti pozoren_na na potrebe mladostnikov_ic in jih tudi naslovi. »Ja, saj v bistvu, če ugotovimo, da ima kakšna punca težave, vedno to naslovimo. Potem, ne vem, tako neopazno pokličemo v pisarno ali pa se kam usedemo in naslovimo to, kar je povedala.« Želi si, da bi dekletom lahko namenili več pozornosti, vendar je to težje zaradi prostorske stiske, trenutno pa namenjajo pozornost nekaterim drugim temam. »Ja, če bi imeli možnost, kar se tiče samega prostora, če bi imeli dovolj kapacitet, potem ja. Ampak zdaj pa pač ima prednost učenje in...« Meni, da bi dekletom lahko več pozornosti namenili tudi v šoli.

1.2. Intervju M – organizacija 1

Intervju M je potekal nekaj dni kasneje kot intervju K, vendar se je prav tako odvijal dopoldne v prostorih organizacije 1. M je koordinatorka MC in je mladinska delavka na različnih področjih že 10 let, na tej lokaciji pa je v času intervjuja delovala 4. leto.

M je opazila, da v center zahaja nekoliko manj deklet kot fantov, se pa število deklet zvišuje.

Na lokaciji, kjer je delala prej, pa je bilo opazno izrazito pomanjkanje deklet. Razlog bi lahko bilo vrstniško nasilje tako s strani fantov kot tudi nekaterih deklet. »Potem, kakšni fanti so bili, ki so s tem dretjem in ne, ko samo vrže kaki komentar, pa je kakšna punca malo bolj tako, bolj občutljiva in to, pa ne bi hodila, sploh ne sama.« Dekleta so v center poskušali privabiti s posebnimi uricami, ko je bil center odprt samo za dekleta, vendar se ideja ni prijela in so jo kmalu opustili. Dekleta v center vstopajo veliko bolj previdno, da pridejo večkrat, morajo imeti dobro izkušnjo, dobro je tudi, da v center že hodi kakšna njihova prijateljica, medtem ko fantje

45 pridejo kar sami, za njihovo udeležbo pa M ne potrebuje veliko energije. »Bolj previdne, kake so bolj previdne. In to dosti vpliva, če že hodijo kakšne prijateljice, pa da ima dobro izkušnjo, potem bodo tudi druge prišle.« M pravi, da se mora z dekleti nekoliko več ukvarjati, če želi z njimi sploh imeti stik, s fanti je lažje, saj so bolj aktivni. Občutek ima, da mora s fanti delati na nekoliko trši način, medtem ko je pri delu z dekleti bolj v stiku s svojo nežnostjo in mirnostjo.

»In potem, ko sem prišla sem, sem se morala pa prav naučit, ker punce pa, pri njih je pa ful pomembno ta mehkoba, pa ful bolj na nekih subtilnih ravneh.« Po drugi strani pri dekletih veliko prej opazi, če potrebujejo pogovor kot pri fantih, saj fantje svojo ranljivost skrivajo.

Dekleta kažejo veliko večjo potrebo po fizičnem stiku kot fantje. Tudi iz tega razloga moški mladinski delavec težje dela z dekleti. SOMD opredeljuje kot pomembno, vendar meni, da moramo delati z obema spoloma. »Se mi zdi, da je treba z obojimi delat, ampak z vsakim na svoj način. Oboje približevat in naučit.« Dekletom moramo predvsem zagotavljati nek prostor, kamor se lahko umaknejo. »Tako da mogoče samo ustvarjanje prostora, zdaj pa, a je to v psihičnem smislu ali v fizičnem smislu, glede na to, kar rabijo.« Z avtonomnim SOMD pa bi lahko zagotovili tudi bolj kakovostno mladinsko delo in se ukvarjali s temami, s katerimi se v spolno mešanem mladinskem delu ne moremo. »Tako da z vidika načrtovanja se mi zdi, da se zares lahko poglobiš, in tudi iz strokovnega in tega vidika lahko ful kvaliteto prineseš.«

1.3. Intervju A – organizacija 1

Intervjuvanka A je kot mladinska delavka v organizaciji 1 v času intervjuja delala približno pol leta. Dela na drugi lokaciji kot prejšnji intervjuvanki, vendar na enaki lokaciji, kot je delala pred tem intervjuvanka M. Intervju je potekal v bližini MC v popoldanskem času, ko je bil ta odprt za mladostnike. Nekajkrat so naju mladostniki tudi zmotili med pogovorom. MC, v katerem dela A, je glasbeno-umetniško usmerjen, zato je zaradi popoldanskega programa odprt manj kot ostali centri. V MC se pri delu dopolnjuje z moškim sodelavcem, kar poskrbi za nekoliko drugačno dinamiko. Pogovarjali sva se predvsem o odprtem delu mladinskega centra in ne toliko o glasbeno-umetniškem delu. MC je pred kratkim doživel prenovo, zamenjali so se tudi koordinatorji, kar je poskrbelo za popolno spremembo dinamike centra.

Ob pričetku dela A je v MC hodilo veliko fantov, ki so imeli občutek, da je to njihov prostor, nasprotovali so novim pravilom, bili so glasni, s čimer so odganjali dekleta. Dinamiko sta s sodelavcem uspela spremeniti, kmalu so začela prihajati tudi dekleta, prišle pa so predvsem zaradi plesnih delavnic. »Ja, ful so okupirali prostor in je potem prav ta plesna učiteljica, potem, ko je spet pričela s treningi, spet nekako punce nazaj privabila, ker so imele vaje spet.

In so se potem fantje začeli umikati in je bilo tako, aha, mogoče pa to ni prostor za nas. In je

46

ful fino, ker je pač res veliko punc ostalo nekako.« Nekatere punce se sedaj pridejo v center tudi samo podružit, prihajajo pa večinoma same ali pa v spolno mešanih skupinah. A ima občutek, da dekleta vseeno pridejo v MC z določenim namenom, medtem ko so fantje bolj izgubljeni in prihajajo brez nekega določenega cilja. »Fantje pa ja, so tako bolj prepuščeni sami sebi, tudi iz tega po mojem izhaja, da nimajo nekega fokusa oz. nekega namena, zakaj so tukaj, lahko bi bili pa na igrišču, pa bi tam delali nič.« Fantje ob stiskah kažejo asocialno vedenje, nikakor pa ne ranljivosti, medtem ko je za dekleta neka skrajna točka izražanja stiske jok. Opazila je, da se fantje izogibajo fizičnemu stiku, treba pa jim je bolj strogo postaviti meje.

Dekleta so tudi bolj zrela, starši od njih pričakujejo boljše šolsko delo, nekatera dekleta pa so tudi zelo obremenjena s hobiji in skrbjo za sorojence. A sicer ne vidi razloga, zakaj bi morali dekleta in fante pri aktivnostih ločevati, meni pa, da se nekatere teme veliko lažje razvijejo, če so prisotne samo ženske. Kažejo se tudi nekatere razlike pri pogovoru s fanti ali dekleti. »Ker mislim, fantje so drugače večinoma kar, razen ene svetle izjeme, so tako 'in and out', tako površinsko, punca pa bo prišla pa bolj globoko.« Fantje se po drugi strani močno navežejo na moškega mladinskega delavca. A je v času intervjuja pripravljala Rocktabor za dekleta, vendar podrobnosti še niso bile znane.

1.4. Izkušnja večernega druženja punc v organizaciji 1

Po intervjuju A me je mladinska delavka povabila na dogodek, ki se je sicer dogajal v tretjem MC organizacije 1. Dekleta iz različnih centrov, predvsem pa iz tretje lokacije, so se tisti večer zbrala, se družila in prespala v MC. Dogodek je nastal na pobudo deklet, starih med 10 in 16 let, mladinska delavka, ki je dogodek vodila, pa je namen dogodka opisala kot neobremenjeno druženje deklet in zagotavljanje prostora za dejavnosti, ki so dekletom všeč. Ker je šlo za hitro odločitev, si zanimivosti in značilnosti dogodka nisem beležila, dogodek pa ni del nadaljnje analize. Menim pa, da je oris zanimiv za temo te magistrske naloge. Dogodek se je pričel ob 18:00. Prisotnih je bilo približno 10 deklet, mladinska delavka in jaz. Večinoma so dekleta obiskovala razrede zadnje triade OŠ in so se med seboj poznala, nekatere pa so center na tej lokaciji obiskale prvič. Podoben dogodek so dekleta organizirala že pred nekaj meseci in tudi ta dogodek so zasnovala sama. Mladinska delavka je njihove ideje podprla, zagotovila jim je sredstva in prostor. Sicer bi morala biti prisotna še mladinska delavka, ki deluje kot svetovalka, in namen je bil tudi, da bi s pogovorom odpirali nekatere težje teme, če bi dekleta izrazila željo.

Tako pa so se dekleta samo družila, brez kakšnega globljega pomena ali osmišljanja aktivnosti.

Po peki kolačkov, turnirju v ročnem nogometu, ličenju in nekaj igrah s kartami so se odločila, da bodo gledala grozljivko, ob kateri so sicer glasno kričala. Po ogledu filma se je iz sobe, v

47 kateri so spala, še dolgo v noč slišalo govorjenje in smejanje. Klima je bila celoten večer zelo prijetna, dekleta so me kljub temu, da so me videle prvič, zelo lepo sprejela. Po moji oceni so sicer manjkale vsebine, kot so preizpraševanje lepotnih idealov ali pa stereotipnih spolnih pričakovanj, saj so dekleta izbrala takšne aktivnosti, ki so zelo »tipično ženske«, vendar menim, da če bi te teme poskušali na silo vsiliti v dogajanje, bi ta izgubil svoj neobremenjen značaj.

Celoten večer je bil lahkoten in razbremenjujoč, poln smeha in kljub temu, da ni bilo zaznati kakšnih globljih pogovorov ali tem, menim, da je bil večer koristen za dekleta, da so lahko utrdila svoja prijateljstva in vsaj malo pozabila na šolo in domače okolje. Ko smo se zjutraj zbudile, smo spekle palačinke, dekleta pa so si obljubila, da bodo dogodek ponovila.

1.5. Intervju Ž – organizacija 1

Ž je bila zaposlena kot mladinska delavka pri organizaciji 1 približno 10 let, trenutno pa tam ni več zaposlena. Čeprav Ž ne opravlja več poklica mladinske delavke, se mi njeno mnenje zdi pomembno, saj ga je opravljala dlje od večine ostalih intervjuvancev_k, poleg tega pa je tabor, ki ga je zasnovala za dekleta, pa čeprav se ne izvaja več, zanimiv za razvoj teme magistrske naloge. Intervju je potekal prek programa Skype.

Skupaj s sodelavko je Ž zasnovala poseben vikend tabor samo za dekleta, ki je potekal enkrat letno, približno 7 let, zadnji pa je bil izveden leta 2016, saj je za tem mladinska delavka odšla.

Nadaljnji poskusi organiziranja tabora niso bili uspešni, saj se dekleta niso želela udeležiti tabora z mladinskimi delavkami, ki jih niso poznale. Tabor je bil namenjen vsem dekletom med 14. in 20. letom starosti, vsakič pa se ga je udeležilo približno 15 deklet. Glavna aktivnost na taboru je bilo druženje in s tem pogovori o prijateljstvu, spoznavanju sebe, konfliktih, spolnosti, ljubezni in na splošno o temah, za katere so dekleta kazale interes. Poleg pogovorov so organizirali tudi razne aktivnosti, kot je izdelovanje kozmetike, make up delavnice, negovanje obraza, kuhanje ali peka torte ipd. Glavni cilj tabora je bilo opolnomočenje, stremel pa je tudi h krepitvi vezi med dekleti in z mladinskimi delavkami. Po opažanjih Ž se dekleta veliko kregajo in izvajajo prikrito psihično nasilje druga nad drugo, zato je še posebej pomembno, da se o tem pogovarjajo in pridobijo orodja za spopadanje s tem. Tako je bila pomembna tema tabora tudi skupinska dinamika. Eden izmed glavnih razlogov za nastanek tabora je bil, da je Ž zaznala, da je v mladinski center zahajalo manj deklet kot fantov, namenjenega jim je bilo tudi manj prostora. Ker si kar nekaj deklet ni želelo v MC, ker se niso počutile varno, meni, da dekleta potrebujejo svoj prostor, saj se tako počutijo varnejša, lažje se pogovarjajo o določenih temah in se tudi na splošno bolje počutijo. Meni, da je avtonomno mladinsko delo izrednega pomena, sploh v mladostništvu, saj se je lažje dotakniti nekaterih

48

občutljivejših tem, dekleta in fantje pa mladostništvo doživljajo nekoliko drugače. Prav zato bi bilo treba razširiti spolno občutljivo mladinsko delo tudi na ostale mladinske centre.

1.6. Intervju R – organizacija 2

Organizacija 2 pri svojem delu uporablja različne oblike mladinskega dela in neformalnega izobraževanja, kot je mladinsko ulično delo, prirejanje kulturnih dejavnosti, vključevanje socialnega podjetništva in zagotavljanje aktivne udeležbe mladih v družbenem dogajanju.

Mladi se lahko družijo tudi v njihovem mladinskem centru, ki je bil v času intervjujev odprt 4.

leto. Znotraj MC se odvijajo tudi razne aktivnosti. V MC zahajajo večinoma starejši mladi med 20. in 25. letom starosti, medtem ko se v ulično delo vključujejo tudi nekoliko mlajši, od 15.

leta naprej. Intervjuvani so bili trije mladinski delavci, delujoči v organizaciji 2, od tega dve ženski in en moški (intervjuji R, Š in V). V nobenem izmed intervjujev se ni pojavila kategorija obstoječi SOMD. Vsi intervjuji so bili izvedeni zvečer na isti dan v prostorih MC, vendar odmaknjeno od mladostnikov.

Intervjuvanka R deluje na področju uličnega mladinskega dela v različnih delih Ljubljane, na različnih projektih, ki vključujejo ranljive mlade, prisotna je tudi v mladinskem centru. R meni, da je delo s starejšo populacijo zelo drugačno kot z mlajšo, saj imajo drugačne potrebe, pogovarjajo se tudi o drugih stvareh. Tako meni, da posebnega spolno občutljivega mladinskega dela za starejše mlade ne potrebujemo, za mlajše pa bi to bilo dobro, predvsem bi lahko imeli ločene izobraževalne aktivnosti s področja spolnosti, tudi v šoli. »In če smo skupaj in če one 3 pridejo same, se jaz komot pogovarjam o puberteti, o britju, o, veš, ženskih težavah, ker se one mogoče ne pogovarjajo z mamami, o ličenju, to, kar njih ful matra, ker 20-letnikov to tako ne matra toliko, oni so vse to že izvedeli, če ne drugega, so izvedeli z Youtuba. Ta mlajše so pa tako žejne teh informacij in takoj, ko je en fant zraven, je konec.« Meni tudi, da so nekatere problematike, kot je pokritje mikrolokalnih okolij znotraj mladinskega dela, pomembnejše in bi se morali pred SOMD osredotočiti na reševanje teh. Pri njenem delu ne opaža pomanjkanja deklet, razen na eni lokaciji uličnega dela, kjer so udeleženi samo fantje, ki igrajo nogomet. »Pa smo se tudi ful spraševal ... mlajši so, mislim, so mladostniki, niso mladi, eni so že 15, ampak ne. In jaz ful ne vem, kje te punce so. Tudi fantje pravijo da imajo ful obveznosti v bistvu doma.« Pri ustanavljanju MC so bili že od samega začetka pozorni, da so z aktivnostmi pritegnili oba spola. Dekleta, ki so na javnih površinah, so veliko bolj odprta in se veliko pogovarjajo, že to, da so sploh tam, kaže na neko odprtost, fantje pa kažejo več asocialnega vedenja. Zato je R pri uličnem delu tudi velikokrat lažje pristopiti do deklet. »Meni se zdi, da mi je včasih težje iti do fantov, zaradi tega ker kažejo malo več asocialnega vedenja

49 na javni površini kot punce in pač, si tako mislim, ko grem kdaj do njih, a me bo kdo pljunil ali pa, a veš.« Opazila je tudi, da se s fanti pogovarja o drugih temah kot z dekleti, dekletom mora tudi bolj ostro postaviti odnosne in fizične meje, drugih večjih razlik pa pri svojem pristopu ni opazila. R veliko bolj kot dekleta skrbijo fantje od 20. leta naprej, saj meni, da so veliko bolj izgubljeni, da imajo več težav pri socializaciji in organizaciji ter da potrebujejo več pozornosti.

Tako se tudi v MC večkrat oglasijo samo na kavi, na druženje večkrat pridejo sami. Medtem pa dekleta večkrat pridejo v skupini ali pa z nekim namenom, ko recimo čakajo na pričetek aktivnosti. Dekleta, ki zahajajo v MC, so tudi veliko bolj samozavestna in uspešna, čeprav imajo same morda drugačno mnenje, udeležujejo pa se iz aktivističnih nagnjenj in ne toliko iz stisk, ki bi jih doživljala. »Po navadi nočejo šivati sebi stvari ali pa če že jih, potem grejo v nek trajnostni nadzor, nekaj, da se popravi, ali da se naredijo vrečke za sadje, da boš čim bolj varčen. A veš, to je ta populacija.« Po njenem mnenju lahko tako moški mladinski delavec kot

Tako se tudi v MC večkrat oglasijo samo na kavi, na druženje večkrat pridejo sami. Medtem pa dekleta večkrat pridejo v skupini ali pa z nekim namenom, ko recimo čakajo na pričetek aktivnosti. Dekleta, ki zahajajo v MC, so tudi veliko bolj samozavestna in uspešna, čeprav imajo same morda drugačno mnenje, udeležujejo pa se iz aktivističnih nagnjenj in ne toliko iz stisk, ki bi jih doživljala. »Po navadi nočejo šivati sebi stvari ali pa če že jih, potem grejo v nek trajnostni nadzor, nekaj, da se popravi, ali da se naredijo vrečke za sadje, da boš čim bolj varčen. A veš, to je ta populacija.« Po njenem mnenju lahko tako moški mladinski delavec kot