UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
ODDELEK ZA SOCIALNO PEDAGOGIKO
Maša Toplak
SPOLNO OBČUTLJIVO MLADINSKO DELO Z DEKLETI Gender-sensitive youth work with girls
Magistrsko delo
Ljubljana, 2020
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
ODDELEK ZA SOCIALNO PEDAGOGIKO
Maša Toplak
SPOLNO OBČUTLJIVO MLADINSKO DELO Z DEKLETI Gender-sensitive youth work with girls
Magistrsko delo
Mentor: prof. dr. Špela Razpotnik
Ljubljana, 2020
ZAHVALA Najprej bi se rada zahvalila mentorici prof. dr. Špeli Razpotnik za strokovno pomoč in usmerjanje pri pisanju.
Hvala Barbari Slivnik za lektoriranje.
Hvala vsem, ki ste se odzvali na prošnjo za sodelovanje v raziskavi, ter z menoj delili vaša razmišljanja in opažanja. Brez vas magistrska naloga ne bi bila mogoča.
Hvala mojim bližnjim, družini in prijateljem še posebej pa mami, očiju, Jakatu in Roku za potrpežljivost, vzpodbudo, razumevanje in podporo, ki sem jo bila deležna ne samo pri pisanju magistrske naloge, ampak skozi vsa študijska leta.
In ne nazadnje hvala Ernstu Radiusu, Stephanie Gross in Sociaal Werk Nederland, ki so me seznanili s spolno občutljivim mladinskim delom z dekleti in mi omogočili njegovo raziskovanje. Še posebej hvala Ernstu Radiusu. Brez vašega zaupanja in povabila za raziskovanje na Nizozemskem bi moja magistrska naloga izgledala popolnoma drugače.
POVZETEK
Spolno občutljivo mladinsko delo z dekleti izhaja iz ideje, da morajo tako dekleta kot fantje v okviru mladinskega dela prejeti enako mero pozornosti, ter predpostavlja, da je dekleta prejmejo manj. Ponekod v tujini so opazili, da se v mladinsko delo vključuje čedalje manj deklet in da jim je treba posvetiti drugačno pozornost kot fantom. Pri nas pomanjkanja deklet ni opaziti, vendar pa nekateri_e mladinski_e delavci_ke opozarjajo, da dekleta potrebujejo nekoliko drugačno obravnavo, saj mladostništvo doživljajo drugače. V današnji družbi se še vedno kažejo nekatere zakoreninjene strukturne neenakosti, dekleta so na nekaterih področjih še vedno na slabšem, ravno spolno občutljivo mladinsko delo pa naj bi to poskušalo preseči.
Magistrska naloga opisuje neenakosti, s katerimi se še vedno soočamo, na podlagi tuje literature opisuje razloge in pomembnost izvajanja spolno občutljivega mladinskega dela ter predstavlja že uveljavljene tuje in domače prakse. Na podlagi mnenj in opažanj 16 slovenskih mladinskih delavcev_k poskuša orisati tudi stanje spolno občutljivega mladinskega dela z dekleti v Sloveniji.
KLJUČNE BESEDE: Mladostništvo, mladinsko delo, mladinski_a delavec_ka, spolne neenakosti, feminizem, dekleta, spolno občutljivo mladinsko delo.
ABSTRACT
Gender-sensitive youth work with girls aims to improve the status of girls in youth work and in broader society. In some countries there are considerably fewer girls involved in youth work activities, which may mean that youth workers have to use a different approach in order to attract girls to become involved in youth activities as well. Even though there is no shortage of girls in Slovenian youth work, some Slovenian youth workers observe that they have to use a different approach to work with girls, therefore there are some gender-sensitive programs existing in Slovenia as well. Girls still face inequalities in modern society, and gender-sensitive youth work can serve as a learning point which can help us figure out how to surpass such problems. This master thesis examines gender inequalities in modern society, the reasons for implementing gender-sensitive youth work, and some established practices in Slovenia and abroad. On the basis of opinions and observations of 16 Slovenian youth workers, the present thesis explores the situation of girls and gender sensitive youth work with girls within the established youth work in Slovenia.
KEY WORDS: Adolescence, youth work, youth worker, gender inequality, girls, gender- sensitive youth work, gender-specific youth work, feminist youth work.
VSEBINA
I. UVOD ... 1
II. TEORETIČNI DEL ... 2
1. OPREDELITEV OSNOVNIH POJMOV ... 2
1.1. Mladostništvo ... 2
1.2. Mladinsko delo ... 3
1.2.1. Mladinska politika ... 3
1.2.2. Definicija in načela mladinskega dela ... 4
1.2.3. Ponudniki mladinskega dela ... 6
1.2.4. Mladinski_a delavec_ka ... 7
1.3. Spol ... 8
1.4. Navidezna enakost spolov ... 9
1.4.1. Alfa dekleta ... 10
1.4.2. Spoprijemanje s težavami in nižja samozavest ... 10
1.4.3. Neenakosti v izobraževanju in na trgu dela ... 13
2. SPOLNO OBČUTLJIVO MLADINSKO DELO Z DEKLETI ... 15
2.1. Spolno občutljivo mladinsko delo z dekleti nekoč ... 16
2.2. Oblike spolno občutljivega mladinskega dela z dekleti danes... 17
2.3. Metode, principi in načela spolno občutljivega dela z dekleti ... 20
2.4. Cilji spolno občutljivega mladinskega dela z dekleti ... 23
2.5. Pomembnost izvajanja spolno občutljivega mladinskega dela z dekleti ... 24
2.6. Avtonomno spolno občutljivo delo ali izvajanje v spolno mešanem okolju? ... 27
2.7. Preseganje spolnih dihotomij ... 30
2.8. Umestitev socialne pedagogike ... 31
III. EMPIRIČNI DEL ... 34
1. OPREDELITEV PROBLEMA ... 34
2. NAMEN IN CILJI ... 35
3. RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ... 35
4. RAZISKOVALNA METODOLOGIJA ... 36
4.1. Vzorec ... 36
4.2. Raziskovalni instrument ... 36
4.3. Postopek zbiranja in obdelave podatkov ... 37
4.3.1. Primer kvalitativne analize in definicija kategorij ... 38
4.3.2. Primer povzemanja intervjujev ... 41
IV. REZULTATI KVALITATIVNE METODOLOGIJE ... 43
1. PREDSTAVITVE INTERVJUJEV ... 43
2. ODGOVORI NA RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ... 59 2.1 Ali se v slovenskem mladinskem delu, po mnenju mladinskih delavcev_k, zaznava manjša prisotnost deklet? ... 59 2.2 Kateri spolno občutljivi mladinski programi se že izvajajo ter kakšni so razlogi in cilji za implementiranje spolno občutljivih programov, ki se izvajajo? ... 63 2.3 Kako se, če se, glede na opažanja mladinskih delavcev_k fantje in dekleta razlikujejo? ... 65 2.4 Kako mladinski_e delavci_ke obravnavajo dekleta in fante pri svojem delu ter ali se njihova obravnava razlikuje? ... 71 2.5 Kakšno je mnenje mladinskih delavcev_k o spolno ločenih oz. avtonomnih aktivnostih v mladinskem delu? ... 75 2.6 Kakšno je mnenje o pomembnosti in namenjanju pozornosti spolno občutljivemu mladinskemu delu med mladinskimi delavci_kami? ... 78 2.7 Kako se opažanja in mnenja mladinskih delavcev_k povezujejo s trditvami avtorjev_ic, navedenih v teoretičnem delu magistrske naloge? ... 81 V. ZAKLJUČEK ... 85 VI. VIRI IN LITERATURA ... 89
KAZALO TABEL
Tabela 1: Primer kvalitativne analize ... 39 Tabela 2: Pregled starosti in spola udeležencev v organizacijah ... 63 Tabela 3: Mnenja o ločenih, avtonomnih aktivnostih za dekleta ... 78
SEZNAM KRATIC
CSD: Center za socialno delo MC: Mladinski center
ORG: Organizacije OŠ: Osnovna šola
ReNPM13-22: Resolucija o Nacionalnem programu za mladino 2013–2022
SSŽD: Splošno slovensko žensko društvo SOMD: Spolno občutljivo mladinsko delo z dekleti
ZJIMS: Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju
ZMS: Zakon o mladinskih svetih
ZNOrg: Zakon o nevladnih organizacijah
1
I. UVOD
Spolno občutljivo mladinsko delo z dekleti se v tujini pojavlja vse pogosteje. Opažajo namreč, da se v aktivnosti mladinskega dela vključuje veliko fantov, vendar čedalje manj deklet. Eden izmed pomembnejših razlogov za izpad deklet iz mladinskega dela je verjetno usmerjanje na prevencijo eksternaliziranega socialno nesprejemljivega vedenja, ki se ga pogosteje povezuje s fanti. V Sloveniji se o tej tematiki skorajda ne govori. Literature na to temo ni mogoče najti, po hitrem pregledu stanja pa je težko izbrskati programe, ki bi bili namenjeni posebej dekletom.
Namen magistrske naloge je raziskati slovensko mladinsko delo in vlogo deklet v njem ter na podlagi pogovorov z mladinskimi delavci_kami razkriti, ali se tudi pri nas opaža potreba po spolno občutljivem mladinskem delu. V ta namen sem opravila intervjuje z mladinskimi delavci_kami, ki so zaposleni_e na področju mladinskega dela. Intervjuje sem nato analizirala s kvalitativno metodo in rezultate primerjala z ugotovitvami tuje literature.
V teoretičnem delu magistrske naloge na podlagi domače in tuje strokovne literature predstavim pojme mladostništvo, mladinsko delo, spol in tudi nekatere strukturne neenakosti, s katerimi se soočamo dekleta. Čeprav smo danes veliko bolj enakopravna in enaka kot v preteklosti, se še vedno, v prikriti in nevidni obliki, ohranjajo nekatere neenakosti. Nadaljujem z opisom spolno občutljivega mladinskega dela z dekleti (v nadaljevanju SOMD) v tujini in na podlagi tuje literature opišem zgodovino SOMD in nekatere današnje prakse, metode, principe, načela, cilje in pomembnost izvajanja SOMD. Dotaknem se tudi teme preseganja heteronormativnosti ter predstavim, kako bi to bilo mogoče doseči z izvajanjem spolno občutljivega mladinskega dela. Raziskovalni del magistrske naloge je nastal na podlagi 16 intervjujev s slovenskimi mladinskimi delavci_kami, ki so bili_e v času intervjujev zaposleni_e v 11 različnih organizacijah oz. programih. Na podlagi njihovih odgovorov in opažanj odgovarjam na raziskovalna vprašanja, katerih cilj je ugotoviti stanje SOMD v slovenskem mladinskem delu, mnenje o tem, ali je SOMD sploh pomembno in potrebno, ter raziskati morebitne razlike pri obravnavi mladine glede na spol.
2
II. TEORETIČNI DEL
1. OPREDELITEV OSNOVNIH POJMOV 1.1. Mladostništvo
Mladostništvo ali adolescenca je prehodno obdobje med otroštvom in odraslostjo ter obdobje pospešenega telesnega razvoja. Zgornjo starostno mejo mladostništva je objektivno težje določiti kot spodnjo, ki je navzven bolj očitna. (Poljšak Škraban, 2004) Prve znanstvene razlage mladostništva so bile biološko naravnane in so to obdobje prikazovale kot neizogibno problematično. Tako je mladostništvo kot obdobje »viharjev in ujm« označil eden izmed prvih, ki ga je raziskoval, Stanley Hall (1904). Današnje razlage pa opozarjajo, da probleme, kot so uporništvo, zavračanje norm in nasilje, lahko opazimo le pri manjšemu številu mladostnikov_ic in niso posledica razvojnega obdobja adolescence, temveč drugih dejavnikov, kot so slabše socialne in družbene razmere. (Poljšak Škraban, 2004)
V grobem mladostništvo delimo na več faz. Predadolescenca traja od 10. do 12. leta, otroci v tej starosti spolno dozorevajo, si oblikujejo identiteto in se počasi upirajo avtoritetam z namenom doseganja avtonomnosti. V zgodnjem mladostništvu od 12. do 14. leta otroci postopoma razvijajo vrednote in moralnost. V srednjem mladostništvu od 14. do 17. leta se pospešeno razvija emocionalni razvoj, namen postadolescence do 30. leta starosti pa je priprava mladostnika_ce na odraslost. (prav tam) V Sloveniji Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju (2010) mladostništvo opredeljuje med 15. in 29. letom starosti. Čeprav mladostništvo lahko razdelimo na posamezna obdobja, pa zaradi turbulentnih družbenih sprememb, globalizacije, ekonomskih sprememb ipd. meje posameznih razvojnih obdobij niso več tako jasno zarisane. Zgornje meje mladostništva se dvigajo in niso več pogojene samo z življenjskimi mejniki, kot so zaposlitev, ustvarjanje družine ipd. Velikokrat so pogojene tudi s subjektivnimi kazalniki, kot je občutek odraslosti in zrelosti. (Ule, 2008) Arnett (2004) celo opredeljuje novo razvojno obdobje, obdobje med adolescenco in odraslostjo, obdobje relativne neodvisnosti socialnih vlog in normativnih prepričanj, ki ga poimenuje prehod v odraslost.1 V vsakem razvojnem obdobju se soočamo z razvojnimi nalogami. To »so tiste naloge, ki se oblikujejo v določenem obdobju posameznikovega življenja kot rezultat njegovega fizičnega in fiziološkega dozorevanja ter zahtev in pričakovanj družbeno-kulturnega okolja, v katerem živi.« (Havighurst 1948 v Zupančič, 1993, str. 207) V literaturi je mogoče najti veliko različnih
1 V originalu emerging adulthood prevajata v slovenščino Zupančič in Svetina (2012).
3 opisov razvojnih nalog v mladostništvu. Poljšak Škraban (2004) povzame naslednje:
ustvarjanje novih in zrelejših odnosov z vrstniki obeh spolov, oblikovanje spolnih vlog in spolne identitete, sprejemanje in učinkovito uporabljanje svojega telesa, oblikovanje čustvene neodvisnosti od drugih odraslih, pripravljanje na partnerstvo, zakon in družinsko življenje, pridobivanje izkušenj in znanja, ki so potrebni za ekonomsko neodvisnost in razvoj lastne poklicne poti, oblikovanje lastnega sistema vrednot in etičnih načel, oblikovanje želja in sposobnosti opravljanja družbeno odgovornih dejavnosti. Obdobje mladostništva je pomembno tudi za razvoj posameznikove_čine identitete, saj je razvoj identitete most med otroštvom in odraslostjo. Reševanje identitetne krize sta kot eno izmed najpomembnejših razvojnih nalog ali konfliktov v adolescenci opredelila tudi Erikson in Marcia v njunih razvojnih teorijah. (Poljšak Škraban, 2004; Zupančič, 1993)
Mladostništvo je torej težavno obdobje, v katerem mladi lovijo ravnotežje med samostojnostjo in navezanostjo na starše. Razrešiti morajo veliko pomembnih razvojnih nalog, s katerimi se oblikuje njihova osebnost in identiteta, ter se pripraviti na odraslost. Je obdobje preizkušanja in iskanja, ki pa je lahko za nekatere, tiste, odraščajoče v šibkejših socialnih okoljih, posebej zahtevno. Doblehar (2009) poudarja, da imajo starši pri osamosvajanju posameznika pomembno in odločilno vlogo. Težava pa nastane, ko starši ne morejo nuditi zadostne ali potrebne opore. V tem primeru je mladostnik_ca bolj ogrožen_a in tukaj na pomoč lahko priskoči mladinsko delo, saj ponuja dodatno podporo mladim na prehodu v odraslost, kot so zapisali Mesojedec, Pucelj Lukan, Milenković Kikelj, Mrak in Grbec (2014).
1.2. Mladinsko delo
1.2.1. Mladinska politika
Slovenski mladinski sektor se je začel razvijati takoj po osamosvojitvi in se je uveljavil z ustanovitvijo Mladinskega sveta in Urada RS za mladino. Oživele so tudi organizacije, ki so bile prej potisnjene v zasebno sfero. Nastale so različne lokalne mladinske organizacije, lokalni mladinski sveti in tudi mladinski centri. (Ferjančič, 2011) Danes koordinacijo mladinskih politik na nacionalni ravni prevzema Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, natančneje Urad RS za mladino, implementacija različnih ukrepov pa je odgovornost različnih ministrstev in lokalnih skupnosti. (Skrinar, 2014; Youth Wiki, 2017) Od leta 2010 je mladinska politika opredeljena v Zakonu o javnem interesu v mladinskem sektorju (ZJIMS), ki je prvi in najpomembnejši uradni dokument, ki naslavlja potrebe in pravice mladih ljudi med 15. in 29.
letom starosti, ki po spolu niso posebej določeni. (ZJIMS, 2010) Zakon je pravna podlaga za ustanovitev Nacionalnega programa za mladino in Mladinskega sveta Slovenije. Mladinski
4
svet je prostovoljna krovna organizacija nacionalnih mladinskih organizacij, njegov cilj pa je zastopanje interesov njegovih članic in promocija participacije mladih. (Youth Wiki, 2017) Status, financiranje in delovanje Mladinskega sveta določa Zakon o mladinskih svetih (ZMS), dopolnjen leta 2010, ki opredeljuje, da se mora oblast pred kakršnokoli spremembo na področju mladinske politike posvetovati z Mladinskim svetom. (ZMS, 2000) Vendar pa so članice Mladinskega sveta večinoma nacionalne organizacije, ki imajo omejen pogled na situacijo v državi in tako velikokrat ne morejo učinkovito zastopati interesov vseh mladih.
Slovenija nima nacionalne agencije, ki bi zastopala interese splošne mladine. (Murn in Skrinar, 2011) Resolucija o Nacionalnem programu za mladino 2013–2022 (ReNPM13-22) je strategija, ki na državnem nivoju opredeljuje pomembnejše smernice in prednostne naloge, ki so v javnem interesu v mladinskem sektorju. Zajema kar nekaj področij, med katerimi je tudi področje mladih in družbe ter pomen mladinskega sektorja. Ena izmed usmeritev nacionalnega programa je tudi namenjanje posebne pozornosti zagotavljanju enakih možnosti med spoloma in preprečevanje diskriminacije, vendar ta točka ni nadaljnje utemeljena. (ReNPM13-22, 2013) Čeprav ima Slovenija danes uradno definicijo mladinskega dela in nacionalno strategijo mladinskega dela, obe zajemata tematike, ki zdaleč presegajo polje mladinskega dela. (Škulj, 2018) Nikjer v mladinskih politikah mladina ni drugače definirana kot z leti, nikjer tudi nisem zasledila posebnih vodil pri vključevanju različnih spolov.
1.2.2. Definicija in načela mladinskega dela
V Sloveniji obstaja več opredelitev mladinskega dela, saj je to pri nas relativno nov pojem in mu zato pripisujemo več pomenov. (Ferjančič, 2011) Širok opis mladinskega dela najdemo na spletnih straneh Urada Republike Slovenije za mladino, ki mladinsko delo opredeli kot prostovoljno usmerjeno dejavnost, ki pripomore k mladostnikovi_čini neformalni izobrazbi, k njegovemu/njenemu osebnostnemu in socialnemu razvoju, hkrati pa vpliva tudi na njegovo/njeno okolje. (Mladinsko delo. Urad RS za mladino, b. d.) Kuhar in Leskovšek (2008) opišeta mladinsko delo kot delo z mladimi, ki poteka prostovoljno, vendar poleg prostočasnih aktivnosti vključuje tudi razvijanje določenih kompetenc in izobraževanje na določenih področjih. Beočanin (2011) navaja opredelitev Sveta Evrope, ki mladinsko delo razume kot
»načrtno izobraževalno delo z mladimi, ki ima značilnosti prostovoljnih aktivnosti s ciljem aktivnega državljanstva mladih in ki promovira vključevanje mladih v družbo.« (prav tam, str.
56) Mladim poskuša nuditi: dodatno pomoč pri odraščanju, pomoč pri razvijanju vrednot, pomoč pri učenju prevzemanja odgovornosti, zdrav življenjski stil ter prostor za ustvarjanje in razvijanje različnih veščin. (Mesojedec idr., 2014) Kljub različnim opredelitvam pa bi lahko
5 rekli, da so skupne komponente: omogočanje pozitivnih življenjskih izkušenj, namenskost aktivnosti in aktivna soudeležba mladih. (Mikolič, 2015)
Nekaterih načel bi se morale držati vse mladinske organizacije. Prvo načelo je seveda, da se mladinsko delo mora osredotočati na mlade, prav tako pa bi moralo biti prostovoljnega značaja.
(prav tam, 2015) Razumljivo je, da se različne organizacije ukvarjajo z različnimi skupinami mladih. Neformalne mladinske organizacije (kot so skavti) delujejo na podlagi članstva, medtem ko javno financirani mladinski centri stremijo k vsesplošni dostopnosti in nizkopražnosti. Nekatere organizacije se osredotočajo tudi na nekatere specifične depriviligirane skupine mladih. (Skrinar, 2014) Mladinsko delo se načeloma osredotoča na mlade med 15. in 29. letom starosti, kot določa ZJIMS (2010), vendar pa, kot je prikazano v poglavju Mladostništvo, starostna meja ni več jasno zarisana. Tako tudi mladinsko delo večinoma ne postavlja rigidnih mej pri vključevanju mladostnikov_ic v svoje aktivnosti.
(BMFJ, 2015) Za uspešnost mladinskega dela je pomembno tudi načelo pripadnosti organizaciji, zaupljiv odnos med mladinskimi delavci_kami in mladostniki_cami, uspešno vzpostavljena komunikacija, dobro izpeljani projekti in delavnice, ključni pa so tudi usposobljeni_e mladinski_e delavci_ke. (Mikolič, 2015; Mrgole, 2003) Gril (2011) ter Kuhar in Leskošek (2008) opozarjajo, da mladinsko delo danes postaja preveč izobraževalno, saj ne poudarja pomena participacije mladih. Mladi bi morali sodelovati pri ustvarjanju programa, saj tako najlažje zadovoljimo njihove potrebe, hkrati pa je višja tudi njihova motivacija.
Opredelitve mladinskega dela se razlikujejo tudi po državah, saj so pogojene z zgodovino države, njeno tradicijo in pravno zakonsko ureditvijo. (Mikolič, 2015) Ker se bom v poglavju Spolno občutljivo mladinsko delo z dekleti navezovala predvsem na tujo literaturo, bom na tej točki opisala namen in opredelitev mladinskega dela v državah, iz katerih izhaja uporabljena literatura. Mladinsko delo ima v Veliki Britaniji bogato zgodovino, skozi čas pa so se čedalje bolj posvečali depriviligiranim mladim, ki se jim v večji meri posvečajo še danes. (Ferjančič, 2011) Nemčija mladinsko delo razume kot socializacijsko delo, ki se usmerja na mlade s težavami in njihove starše. (Kuhar in Leskošek, 2008) Danes je del neformalnega izobraževanja in ima veliko avtonomijo. (Mikolič, 2015) V Avstriji poznajo več definicij mladinskega dela, večinoma pa je osredotočeno na izvenšolske dejavnosti in neformalno učenje. (BMFJ, 2015; Frenzel, 2014; Murn in Skrinar, 2011) Tudi na Nizozemskem poznajo več opredelitev mladinskega dela, večina avtorjev_ic pa omenja, da se osredotoča na prostočasne dejavnosti, razvijanje močnih področij mladostnikov_ic in preventivo. (Gemmeke idr., 2011) Lahko bi rekli, da je mladinsko delo na Nizozemskem »skupek podpornih storitev
6
in široke prostočasno orientirane aktivnosti.« (Murn in Skrinar, 2011, str. 101) V vseh državah pa se mladinsko delo zavzema za pomoč mladostnikom_cam iz socialno šibkejših okolij in povsod velja za neformalno obliko izobrazbe. (Mikolič, 2015) Prav tako sta vodili v vseh državah: spodbujanje participacije mladih, tudi pri kreiranju aktivnosti, in podpora organizacij, ki pripravljajo aktivnosti za mlade. (Kuhar in Leskošek, 2008)
1.2.3. Ponudniki mladinskega dela
ZJIMS (2010) definira mladinsko organizacijo kot »avtonomno demokratično prostovoljno samostojno združenje mladih, ki s svojim delovanjem omogoča mladim pridobivanje načrtnih učnih izkušenj, oblikovanje in izražanje njihovih stališč ter izvajanje dejavnosti v skladu z njihovo interesno, kulturno, nazorsko ali politično usmeritvijo ter je organizirano kot samostojna pravna oseba …« (prav tam) Ločimo med mladinskim programom in programom za mlade. Mladinski program vključuje več aktivnosti, organiziran je s strani organizacije za dosego njihovega poslanstva. Aktivnosti so kontinuirane in vključujejo večje število sodelujočih in več različnih izvajalcev. Program za mlade pa stremi k dvigovanju standardov življenja in k izboljšanju participacije in organizacije mladih. Običajno jih pripravijo za to usposobljeni_e profesionalci_ke z izkušnjami na področju mladinskega dela. (Murn in Skrinar, 2011)
Ponudnike mladinskega dela lahko razdelimo na štiri skupine. 1. Mladinski centri so organizirani funkcionalni centri znotraj lokalnih skupnosti, katerih cilj je promocija participacije mladih v družbi. (prav tam) Mladi naj bi centre prepoznali kot lasten prostor, kjer lahko aktivno preživljajo prosti čas. Mladinski_a delavec_ka v mladinskem centru je na voljo le kot mentor_ica in kot pomoč mladim pri razvijanju dejavnosti. (Gril, 2011) 2. Mladinski sveti lobirajo in zastopajo interese mladih na nacionalnem nivoju. 3. Nacionalna mladinska združenja so prostovoljna mladinska združenja. V Sloveniji jih obstaja 13, med njimi so Gasilska zveza Slovenije in Zveza tabornikov Slovenije. 4. Nevladne organizacije, ki jih financira Urad RS za mladino z raznimi razpisi ali pa EU prek posebej razpisanih programov.
So glavni ponudniki mladinskega dela v Sloveniji, katerih naloga je opozarjanje na interese in potrebe depriviligirane mladine. So nevladne, neprofitne, prostovoljne organizacije, ki izvajajo program za mlade. (Murn in Skrinar, 2011)
Med formalnim mladinskim delom in neformalnim mladinskim delom je težko ločiti.
Ugotovimo lahko, da večino formalnega mladinskega dela ponujajo javno financirani mladinski centri ali mladinski sveti in nekatere mladinske organizacije. Vse organizacije, ki se
7 financirajo drugače, so del neformalnega mladinskega dela. Pod to kategorijo padejo tudi nacionalna mladinska združenja, nevladne organizacije in nekateri drugi mladinski sveti.
(Skrinar, 2014)
1.2.4. Mladinski_a delavec_ka
V Sloveniji ni mogoče pridobiti javno veljavne izobrazbe za opravljanje poklica mladinskega_e delavca_ke. Poklic mladinskega_e delavca_ke pa je mogoče pridobiti prek sistema nacionalnih kvalifikacij (NPK). Poklicni profil zato vključuje različne tipe kadrov. Mladinski_e delavci_ke se ukvarjajo z mladimi, vodijo organizacije ali skupine mladih, razvijajo njihove sposobnosti, predvsem v izvenšolskih aktivnostih, jih usmerjajo pri njihovem razvoju in jim nudijo izkušnje na življenjsko pomembnih področjih, izvajajo in oblikujejo programe in skrbijo za razvoj institucij, ki skrbijo za participacijo mladih. (Mladinsko delo. Urad RS za mladino, b. d.)
»Mladinski delavec je mentor mladostnika, kar pomeni, da je oseba, na katero se mladostnik lahko zanese, saj mu nudi pomoč, ko je mladostnik v težavah in ob sprejemanju težkih odločitev.« (Podvratnik, 2015, str. 55) Mladinski_e delavci_ke s svojim delom prispevajo k razvoju mladostnika_ce in njegove/njene osebnosti. Pri svojem delu sledijo etičnim načelom, ki jih opredeli organizacija, v okviru katere delujejo. (prav tam) Banks (2010) in Roberts (2009) po Podvratnik (2015) navajata naslednja etična načela: spoštovanje mladostnikov, spodbujanje pravice mladih, da sprejemajo lastne odločitve, spodbujanje dobrega počutja in zagotavljanje varnosti mladih, prizadevanje k doseganju socialne pravičnosti tako mladih kot v družbi nasploh, vzdrževanje profesionalnih meja, odgovornost za delo, kompetentnost mladinskega_e delavca_ke in spodbujanje etične prakse.
Mladinsko delo temelji na dobrih in zaupnih odnosih z mladimi ljudmi. Odnosi so neformalni, kar omogoča lažje učenje in razvoj. Vendar pa morajo biti mladinski_e delavci_ke pri vzdrževanju in ustvarjanju odnosa izredno previdni_e. Vzpostaviti morajo profesionalen odnos, ki je topel, zaupljiv, spoštljiv, prostovoljen in ne uraden, nikakor pa ne sme biti zgolj prijateljski ali celo zarotniški. Za dosego takšnega odnosa morajo mladinski_e delavci_ke postaviti meje in opredeliti njihovo vlogo na samem začetku. (Srnko, 2015) Odnos sicer mora temeljiti na zaupanju, vendar pa se mora mladinski_a delavec_ka zavedati, da je zavezan_a tudi k varovanju skupnosti. (Podvratnik, 2015) Mladinski_e delavci_ke so tako neprestano razpeti_e med upoštevanjem potreb mladih, norm družbe in sledenjem ciljem organizacije, v okviru katere delujejo. Izbirajo lahko med različnimi metodičnimi prijemi, vendar pa se morajo zavedati omejitev in pogojev okolja. Delo z mladimi zahteva vodenje, posredovanje,
8
razumevanje, omogočanje svobodnega izražanja, svetovanje in spodbujanje ter sproščenost, smisel za humor, nekonvencionalnost in hkrati trdnost in vztrajnost. (Mrgole, 2003)
Za potrebe magistrske naloge bomo mladinskega_o delavca_ko razumeli kot osebo, ki neposredno dela z mladimi v mladinski organizaciji, sledi etičnim načelom in deluje v vlogi mladinskega_e delavca_ke, kot je opisana zgoraj, ne glede na to, ali je zaposlen_a na mestu z nazivom mladinski_a delavec_ka ali ne.
1.3. Spol
Družba je na vprašanje spola dolgo časa odgovarjala z definiranjem biološkega spola, ki razlike utemeljuje v drugačni fizični, kemijski in biološki sestavi človeškega telesa. Glede na takšno razdelitev poznamo le dva spola, ženski in moški spol, v redkih primerih, ko se otrok rodi z biološkimi karakteristikami obeh spolov pa tudi dvospolnike ali hermafrodite.
(Diamond, 2002) Takšne rigidne opredelitve so zamajala feministična gibanja s Simone de Beauvoir (2000) na čelu, ki v svojem delu Drugi spol trdi, da se ženska ne rodi, temveč to postane. Avtorica odpira vprašanja zatiranja žensk v samem bistvu in dokazuje, da se ženskost definira le v relaciji do moškosti, ne pa tudi obratno. Ugotavlja, da je za drugi spol odgovorna družba in kultura, v kateri živimo. Tako se odprejo razprave o družbenem spolu, ki spodbijajo biološko determiniranje in spol obravnavajo v družbenem in socialnem kontekstu. Družba producira spolne vloge, ki določajo naučene vedenjske vzorce in jih pripisujejo določenemu spolu. Vsak_a posameznik_ca si skozi življenje sam_a oblikuje spolno identiteto, to je notranje prepričanje o lastnem spolu. Ta lahko ustreza (cisspolne osebe) ali pa ne ustreza (transspolne osebe) biološkemu spolu ali pa družbeno pripisanem spolu. (Diamond, 2002) V razlagi biološkega in družbenega spola gre še dlje Judith Butler (2001), ki trdi, da družbeni spol ni vzročna posledica biološkega spola niti ni nespremenljiv, saj moškost lahko pripišemo ženskemu telesu in obratno. Družbeni spol je po njenem mnenju neke vrste performans. Vsi oponašamo »svoj« ženski ali moški spol v prepričanju, da se zgledujemo po pravem in izvirnem idealu. Judith Butler s svojim razmišljanjem odpira prostor sodobnim queer teorijam, ki zagovarjajo individualno samodeterminacijo seksualnosti in spola ter dopuščajo posameznikom_cam, da se spolno sploh ne identificirajo oz. se identificirajo, kakor želijo.
(Perger, 2014) Dejstvo pa je, da družba danes še vedno deluje pod pritiskom binarnosti, posameznika_co, ki se identificira drugače, pa večinska družba še vedno sili k vrnitvi na
»njegovo/njeno pravo mesto« (Antić Gaber, 2015)
9 Med spoli torej danes še vedno obstajajo razlike, teorij za razlago razvojnih razlik med spoloma pa je več. Spoznali smo že biološke teorije, ki so prevladovale približno do leta 1960, ostale teorije, kot so teorije učenja in socialnega učenja, spoznavne razvojne teorije in informacijske teorije oz. teorije spolnih shem pa na takšen ali drugačen način razlagajo razvoj družbenega spola, bodisi z otrokovim opazovanjem, razvijanjem njegove/njene kognicije in mišljenja ali pa z ustvarjanjem nezavednih stereotipov skozi spolne sheme. (Marjanovič Umek, 2004) Če pa so se študije spola v preteklosti bolj ukvarjale z razlikami pri spolih, se danes osredotočajo na relacije med spoloma in na pluralnost identitet in intersekcijsko obravnavanje. Govoriti o spolu na ta način pomeni govoriti o spolnem redu oziroma vpetosti spola v širše družbene konstrukte. (Antić Gaber, 2012) Za namen te magistrske naloge bomo ženski spol razumeli kot družbeno strukturiran spol, vpet v širše družbene konstrukte, na katerega močno vplivajo skrite strukturne neenakosti.
1.4. Navidezna enakost spolov
Dekleta in fantje so danes v zahodni družbi enakopravni in v mnogih pogledih veliko bolj enaki kot v preteklosti. Formalne vloge med ženskami in moškimi so se izenačile, vendar pa obstajajo bolj subtilne ovire, ki se kažejo v obliki spolnih stereotipov in seksističnih stališč. Ogrožena in podrejena so predvsem dekleta, ki izhajajo iz tradicionalnih okolij. (Ule, 2008) Nova moč deklet je le navidezna, seksistične oblike omejevanja in podrejanja pa se še vedno ohranjajo, vendar v veliko bolj prikriti in nevidni obliki. (Ule, 2010) O prikriti zakoreninjenosti moške dominacije piše tudi eden izmed vidnejših sociologov današnjega časa Pierre Bourdieu (2010), ki zagovarja, da se ta ohranja kljub korenitim spremembam v ekonomskem in družbenem položaju žensk. Danes moška dominacija sicer ni več samoumevna, vendar je zasidrana v naše nezavedno in je zato videna kot nekaj naravnega, ohranja pa se skozi razne družbene institucije.
Vloga deklet se v moderni družbi spreminja, sporočila o idealni podobi ženske pa so raznovrstna in številčna. Ravno zaradi teh dvojnih sporočil so mlada dekleta bolj zmedena in manj samozavestna. (Drobnič, 2011) Razlike med spoli se kažejo tudi v stopnji samozavesti in načinih spoprijemanja s težavami in stresom. Rezultati raziskave HBSC (Jeriček Klanšček idr., 2019) celo kažejo na manjše zadovoljstvo deklet s svojim življenjem. V obdobju od leta 2002 do leta 2018 se je splošno zadovoljstvo mladostnikov_ic z življenjem v Sloveniji sicer povečalo, izjema pa so 15-letna dekleta, katerih zadovoljstvo se je v tem obdobju znižalo.
Večina avtorjev_ic razlike med spoli pripisuje kulturnim dejavnikom. Kot meni Ule (2010), kultura v današnjem svetu ustvarja močan socializacijski pritisk in je pomembnejša za spolno specifično odraščanje kot biologija.
10
1.4.1. Alfa dekleta
»Mlada ženska lahko pričakuje, da bo v odraslosti finančno preživljala družino in hkrati bila mama«2 (Batsleer, 2013, str. 113)
Dekleta danes morajo izpolnjevati visoka pričakovanja, saj morajo biti uspešna tako na šolskem področju, v karieri, v odnosih, skrbeti morajo za družino, družba pa na splošno pričakuje, da bodo zmogle prav vse. Že pri zelo mladih letih dekleta prevzemajo velike odgovornosti in obremenitve. V šoli se pričakuje, da jim bo šlo dobro, saj naj bi bile bolj pridna in poslušna, hkrati pa se pričakuje, da bodo doma postorila več, kot je pričakovano od njihovih moških vrstnikov. (McArdle in Morgan, 2018) Od alfa deklet, kot jih imenuje Busche (2013), se danes pričakuje, da bodo znale vse, da bodo fizično privlačne, avtonomne in celo, da bodo v vsem presegale fante. To seveda ustvarja ogromen pritisk, hkrati pa onemogoča naslavljanje stisk in šibkih točk. Tako je dekle v primeru neuspeha prepuščeno samo sebi, prav tako pa je neuspeh pripisan njeni nesposobnosti. (prav tam) Danes morajo biti dekleta močna, vitka, dobro izobražena, samozavestna, istospolno usmerjena, kul, privlačna, lepa, uspešna in nikakor ne problematična. Depriviligirana in zanemarjena dekleta so danes spregledana, saj ne ustrezajo družbeno strukturirani podobi uspešne ženske, prav tako so velikokrat spregledane njihove težave. Opazimo tudi, da družba dekleta po eni strani poveličuje v alfa dekleta, po drugi pa jih degradira na seksualne objekte. (Mädchenarbeitskreis v MAK und Frauenbüro in der Landeshauptstadt Mainz, 2015)
1.4.2. Spoprijemanje s težavami in nižja samozavest
Mladostništvo je kritično obdobje odraščanja tako za dekleta kot za fante. Za tiste, ki odraščajo v okolju z veliko ogrožajočimi dejavniki, je to obdobje toliko bolj rizično. Ogrožajoči dejavniki, kot je npr. nasilje v družini, lahko vodijo k izpadu mladostnika_ce iz šole, k delinkventnemu vedenju ali celo h kriminalnim dejanjem. Dekleta v tej kategoriji so, bolj kot fantje, izpostavljena socialni izolaciji in psihosomatskim težavam. (Dam in Zwikker, 2008) Tudi slovenska raziskava Tomori, Zalar in Kores Plesnicar (2000) je pokazala, da je pri dekletih opaziti višjo stopnjo depresije in nižjo samopodobo. V raziskavi je bilo več deklic kot dečkov emocionalno travmatiziranih zaradi sporov s starši, več deklic je poročalo o osebnih težavah in občutkih izgorelosti v šoli, prav tako je več deklic kot dečkov poročalo o nezadovoljstvu s svojimi prijatelji.
2 »A young woman may expect to be both breadwinner and mother in her adult life.« (Batsleer, 2013, str. 113)
11 Neenakosti se utrjujejo skozi proces odraščanja in vzgoje. Dekleta so deležna manjše podpore pri usvajanju samostojnosti, bolj pa so spodbujana k ustvarjanju dobrih socialnih odnosov in k skrbi za dom in družino. (Chodorow, 1989 v Maschi, Morgen, Bradley in Hatcher, 2008) Tako rezultati raziskave Frank, Avery in Laman (1988) v Leban (2011), ki kažejo, da so mlade ženske bolj navezane na družino in mame, ni presenetljiva. Ženske so »v povprečju emocionalno in funkcionalno bolj odvisne od mater v primerjavi z moškimi, moški pa v večji meri samostojni pri svojem odločanju in prevzemanju odgovornosti.« (Leban, 2011, str. 5) Ženske dosegajo tudi višje rezultate na dimenziji pozitivnih odnosov z drugimi in osebnostne rasti. (Ryff, 1989) Namesto k poslušnosti in ustvarjanju soodvisnosti od drugih bi morali dekleta spodbujati k iskanju izzivov in dogodivščin, k divjosti in uporništvu, ravno tako kot k temu vzpodbujamo fante, meni Batsleer (2013). Raziskava Zupančič, Slobodskaya in Knyazev (2008) je pokazala, da dekleta njihovi starši zaznavajo kot socialno bolj spretne, bolj sodelovalne in prijetne. Medtem pa fante starši zaznavajo kot bolj aktivne in bolj nagnjene k uporništvu. Raziskava je odkrila, da se stopnja razlik med spoloma povečuje s starostjo, še posebej se poveča v zgodnji adolescenci. Poleg bioloških in kulturnih vplivov, ki naj bi pripomogli k oblikovanju spolne identitete, pa je prav tako pomembno, kako se na spolne stereotipe odzivajo starši (Doblehar, 2009) in ali se teh zavedajo, saj sta vzgoja in odraščanje ključna za izgrajevanje identitete ter prevzemanje načinov soočanja s stiskami, travmami in težavami, ki se pojavijo na življenjski poti. Vzgoja, ki reprodukcije spolnih stereotipov ne ozavesti, jih tudi ni zmožna preseči.
Raziskava Maschi idr. (2008) o procesiranju težav zlorabljenih otrok je pokazala pomembno povezavo med spolom in načinom spoprijemanja s travmami. Medtem ko se je pri deklicah pokazala povezava med problematičnim internaliziranim vedenjem in zlorabo, se je pri dečkih pokazala povezava med problematičnim eksternaliziranim vedenjem in zlorabo. Avtorji razloge za povezave pripisujejo prav procesu odraščanja znotraj družbe z utrjenimi idejami o primernem vedenju deklic in dečkov. Opozarjajo tudi, da so stiske deklet zaradi internaliziranja velikokrat prepoznane prepozno, kar lahko vodi do resnejših težav v odraslosti. (prav tam) Tudi s stresom naj bi se dekleta spopadala drugače kot fantje, saj se večkrat poslužujejo strategij, kot so pogovor in iskanje stika z bližnjimi osebami, medtem ko fantje večkrat problem ignorirajo ali pa se od njega distancirajo. (Pukšič, 2017) V primerjavi s fanti, dekleta situacije večkrat zaznajo kot stresne, negativne in ogrožajoče. Posledično večkrat iščejo čustveno podporo pri pomembnih odraslih. Fantje stresne situacije večkrat ignorirajo, zanimivo pa je, da fantje večkrat poiščejo profesionalno pomoč. Razlogov za drugačno zaznavanje stresnih
12
situacij je več, večina avtorjev pa razlog pripisuje socializaciji v družbi, kjer veljajo utrjene ideje o spolnih vlogah. (Dolenc, 2015) Razpotnik (2013) opozarja, da družba tako ustvarja spolne vloge in spolne identitete, ki so vezane na družbene kontekste ter odnose med posameznimi skupinami. Spolna vloga pa je pogosto najpomembnejši dejavnik posameznikove identitete. Da dekleta manjkrat poiščejo profesionalno pomoč, je odkrila tudi raziskava Tomori idr. (2000). Razlog bi lahko tičal v tem, da dekleta svoje težave zaznavajo kot normalne ali pa da težave rajši in bolje rešujejo znotraj svoje socialne mreže. Rezultati raziskave HBSC (Jeriček Klanšček idr., 2019) so kar nekoliko zaskrbljujoči, saj so pokazali, da imajo dekleta slabše duševno zdravje kot fantje. Pri dekletih so namreč zaznali višjo raven stresa, višji odstotek za nevarnost razvoja depresij, več deklet kot fantov je poročalo o občutjih žalosti in samomorilnih mislih, pri več dekletih je bilo tudi zaznati psihosomatske simptome. Dekleta kažejo večjo stopnjo empatije, medtem ko fantje kažejo višjo stopnjo zaupanja v ljudi. Da so dekleta bolj empatična, prav tako lahko pripišemo družbeni vzgoji, saj so v tem duhu vzgajana že od malih nog, medtem ko so fantje vzgajani v avtonomnost, zato niti ni presenetljivo, da kažejo višjo stopnjo zaupanja v ljudi.
Podobno kot raziskave Dolenc (2015), Maschi idr. (2008) in Tomori idr. (2000) je tudi raziskava Black (2000) o razlikah med spoli pri mladostnikih pri razreševanju konfliktov z najboljšimi prijatelji odkrila nekaj pomembnih razlik. Dekleta se s konfliktom večkrat spopadejo kot dečki in imajo boljše komunikacijske sposobnosti. Dečki se konfliktom večkrat izognejo, poročajo pa tudi o pogostejših konfliktih. Razlog za to avtorica delno pripiše različnim definicijam konflikta, delno pa družbi. Razlike obstajajo tudi med načinom druženja s prijatelji. Fantje se več časa družijo v organiziranih skupinskih aktivnostih in imajo tudi večjo skupino prijateljev, medtem ko imajo dekleta manjšo skupino prijateljev, vendar so ta prijateljstva bolj intimna. To podpira tudi najaktualnejša raziskava HBSC (Jeriček Klanšček idr., 2019) v Sloveniji, saj so dekleta podporo prijateljev ocenila višje. Dekleta se bolj kot fantje s prijatelji družijo na socialnih omrežjih, fantje pa se bolj kot dekleta s prijatelji družijo ob večerih. Dekleta za ohranjanje stikov s prijatelji večkrat uporabljajo socialna omrežja. Tudi odstotek problematične uporabe spletnih socialnih omrežij je pri dekletih višji. Višji odstotek fantov je zabeležen le pri dnevnemu igranju računalniških iger in pri ohranjanju spletnih stikov s prijatelji, ki so jih spoznali na spletu. Fantje se lažje kot dekleta o skrivnostih in skrbeh pogovarjajo na spletu. Kot kaže, so dekliška prijateljska razmerja zares bolj intimna, saj več svojih prijateljev spoznajo v resničnem svetu, z njimi pa se o težavah lažje pogovarjajo v živo.
13 Dekleta v zgodnjem mladostništvu imajo še vedno nižjo samozavest in nižjo telesno samopodobo kot fantje. K temu pripomorejo mediji in pornografske vsebine, ki močno povečujejo nerealistična pričakovanja o izgledu ženskega telesa. (McArdle in Morgan, 2018) Mlada dekleta so pod pritiskom, da svojo fizično podobo oblikujejo v posebno družbeno sprejemljivo obliko ženskosti, tako z oblekami, ličili in raznimi dietami kot tudi z načinom vedenja in izražanja. (Holland idr., 1994 v Batsleer, 2013) Dekleta so zaradi nizke telesne samopodobe tudi bolj izpostavljena zdravstvenim težavam. (Lacheiner, 2010) V primerjavi s fanti se večkrat zatečejo k ekstremnim načinom kontroliranja telesne teže, vendar pa se hkrati manj udeležujejo športnih aktivnosti. (Tomori idr., 2000) Dekleta so danes ponotranjila idejo, da morajo biti vitka in lepa. Nižjo telesno težo imajo, višja je njihova samozavest. Dekleta so do svojih teles izjemno kritična, kar včasih vodi tudi do motenj hranjenja. Kar tretjina vseh deklet je ali presuhih ali pa predebelih. Motnje hranjenja pa so danes že druga najbolj pogosta oblika kroničnih bolezni v obdobju najstništva. (Mädchenarbeitskreis v MAK und Frauenbüro in der Landeshauptstadt Mainz, 2015) V Sloveniji se po podatkih HBSC raziskave (Jeriček Klanšček idr., 2019) za prekomerno težke opredeljuje več deklet kot fantov, pa čeprav izračun indeksa telesne mase kaže, da se v to kategorijo uvršča nekoliko več fantov kot deklet. Tudi obratno, v kategorijo nekoliko presuhih se opredeljuje več fantov, medtem ko podatki izračuna indeksa telesne mase kažejo, da se v to kategorijo uvršča več deklet. Fantje so tudi pogosteje telesno dejavni, med mladostniki, ki čezmerno sedijo, pa je več deklet. Zato morda ni presenetljivo, da se na splošno poškoduje več fantov kot deklet. Zgornji podatki kažejo, da je telesna samopodoba deklet nižja, če seveda predpostavljamo, da je manjša telesna teža enaka idealni podobi ženskega telesa, kot jo opredeljujejo najstnice.
1.4.3. Neenakosti v izobraževanju in na trgu dela
Formalna izobrazba v prejšnjem stoletju ni bila dostopna vsem dekletom, danes pa podatki kažejo, da so dekleta v šoli celo uspešnejša od fantov. Videti je, da je izobraževalni sistem danes bolj naklonjen dekletom, saj je na šolah z višjim izobrazbenim standardom prisotnih več deklet kot fantov, več se jih izobražuje tudi na terciarni stopnji izobraževanja. (Ule, 2010) Uspeh deklet nekateri enačijo z neuspehom fantov. Tako se že na začetku 90. let pojavljajo diskurzi o krizi moškosti, o moralni paniki, zagovorniki teh idej pa se zatekajo k razlagi, da je šola bolj prilagojena deklicam, saj naj bi namesto pameti nagrajevala pridnost. S to razlago močno degradirajo uspeh deklet in jim hkrati sporočajo, da so intelektualno inferiorne. Seveda je problematika kompleksnejša od takšnih stereotipnih prepričanj. Sporočila in pričakovanja šole, povezana s spolnimi vlogami, so protislovna. Po eni strani se pričakuje poslušnost in
14
upoštevanje pravil, po drugi strani pa se od dečkov bolj kot od deklic pričakuje samostojnost in uporništvo. Če dekletom v šoli spodleti, so torej pod veliko večjim pritiskom kot fantje, saj se neuspeh fantov interpretira kot uporništvo, neuspeh deklet pa kot nesposobnost. (Tašner in Mencin Čeplak, 2011) Na to opozarjajo tudi Tomori idr. (2000), saj se je v njihovi raziskavi pokazalo, da je šola za dekleta psihično bolj obremenjujoča, medtem ko se fantje pouku večkrat izognejo tako, da od njega izostanejo. Dekleta razvijejo večjo odgovornost do izpolnjevanja šolskih obveznosti tudi zaradi pričakovanj staršev, saj ti dekleta bolj vzpodbujajo k vestnosti kot fante. (Ule, 2010) Zato ni presenetljivo, da za šolski neuspeh dekleta krivijo predvsem sebe in lastno nesposobnost, medtem ko fantje večkrat menijo, da so sposobni pridobiti boljše znanje in neuspehu ne pripisujejo tako velikega pomena. Da so dekleta bolj obremenjena z delom za šolo, podpirajo tudi ugotovitve raziskave HBSC (Jeriček Klanšček idr., 2019) v Sloveniji.
Odstotek obremenjenih s šolskim delom v obdobju od 2002–2018 se je pri 11- in 15-letnih dekletih zvišal, pri fantih v isti starostni skupini pa znižal. So pa dekleta ocenila, da imajo povprečno višje ocene kot fantje. V šolskem sistemu tako bistveno na boljšem niso niti dekleta niti fantje, vsi se soočajo z različnimi izzivi in nanje odgovarjajo na različne načine. S preusmerjanjem pozornosti na uspešna dekleta in neuspešne fante pa lahko spregledamo druge osi dominacije, kot so etnija, razred ipd., ki tudi pomembno vplivajo na učno uspešnost otrok, kot opozarjata Tašner in Mencin Čeplak (2011).
Uspeh deklet na šolskem področju še ne nujno pomeni tudi kariernega uspeha. Kljub temu da dekleta številčnejše zaključujejo sekundarne in terciarne ravni študija, pa se vseeno izobražujejo predvsem za »tipično ženske poklice«, medtem ko se fantje bolj usposabljajo za poklice, povezane s tehnologijo. Podatki kažejo, da izbira področja šolanja ni povezana z nadarjenostjo in sposobnostjo deklet in fantov. Na izbiro bolj vplivajo prikrita družbena pričakovanja, pričakovanja staršev in tudi lastni internalizirani spolni stereotipi. Spolno specifični scenariji se danes torej ohranjajo s prikritimi socializacijskimi in izobraževalnimi praksami, ki se kažejo tudi pri izbirah študijskih smeri. Kljub visoki izobraženosti deklet, jih še vedno manj dosega visoke položaje v poklicnih karierah. Od deklet se pričakuje predvsem, da so pridna, ne pa tudi uspešna. Več žensk kot moških je zaposlenih na prekarnih delovnih mestih in več jih ima manj zanesljive poklicne kariere. (Ule, 2010) Ženske so na področju zaposlovanja tudi bolj negotove, saj izražajo večji strah pred brezposelnostjo in pričakujejo večje težave pri zaposlovanju kot moški. (Tašner in Mencin Čeplak, 2011) Ženske so še vedno deležne kariernega predalčkanja, primanjkljaja pri kariernemu napredovanju in stereotipnih pričakovanj. Čeprav so dekleta po raziskavah uspešnejša na šolskem področju, se njihovi
15 uspehi ne odražajo nujno na trgu dela, saj je v nižje plačanih službah še vedno zaposlenih več žensk. (McArdle in Morgan, 2018) Statistično ženske še vedno opravljajo dela z manjšim prihodkom, še posebej pa so v nevarnosti neizobražena dekleta, ki izhajajo iz depriviligiranih okolij. V zadnjem času se na trgu dela pojavlja tudi diskriminacija deklet s tujimi imeni.
(Mädchenarbeitskreis v MAK und Frauenbüro in der Landeshauptstadt Mainz, 2015)
V zgornjem podpoglavju lahko preberemo, da je enakost spolov na nekaterih področjih zares le navidezna. Od deklet se danes pričakuje veliko, ta pričakovanja pa so lahko vir nižje samozavesti, višje stopnje negotovosti in celo višje stopnje anksioznosti. Družbene spolne vloge pričakujejo, da so dekleta, tako na šolskem področju kot tudi v zasebnem življenju, mirna in pridna, fantje pa aktivni in avtonomni. Tudi to je lahko razlog, da dekleta svoje težave bolj internalizirajo. Dekleta se s stresom, konfliktom ali problemom večkrat soočijo kot fantje, vendar jim tudi pripisujejo večji pomen. Tudi zato kažejo večjo potrebo po pogovoru in reševanju problemov znotraj svoje socialne mreže. Problem pa lahko nastane, ko ta ni dovolj močna za pomoč. Takrat lahko vskoči mladinsko delo oz. mladinski_a delavec_ka, ki se zaveda spolno občutljivih problematik. Spolno občutljivo mladinsko delo z dekleti je pomembno, saj z njim lažje presegamo vse neenakosti in težave deklet, opisane zgoraj. Več o pomembnosti spolno občutljivega dela si bomo pogledali v naslednjem poglavju.
Na podlagi zgoraj ugotovljenih neenakosti, z izjemo kariernih možnosti, je težko reči, kateri spol je na boljšem in kateri na slabšem. Raziskava HBSC sicer kaže, da je zdravje deklet bolj ogroženo od zdravja fantov, vendar pa je mladostništvo težavno obdobje za vse spole. Konec koncev pa iskanje, kdo je na boljšem in kdo na slabšem, niti ni tako pomembno, pomembno je, da se zavedamo skritih družbenih konstruktov, stereotipov in prevladujočih diskurzov heteronormativnosti ter jih poskušamo preseči.
2. SPOLNO OBČUTLJIVO MLADINSKO DELO Z DEKLETI
Spolno občutljivemu mladinskemu delu z dekleti, v nadaljevanju tudi delo z dekleti, mladinsko delo z dekleti ali SOMD, v nekaterih evropskih državah namenjajo veliko pozornosti. V slovenski literaturi ali v slovenskem jeziku ni mogoče najti teoretičnega ozadja o spolno občutljivem mladinskem delu z dekleti, prav tako v nobeni slovenski literaturi o mladinskem delu to ni definirano, in je redko omenjeno, delitve po spolih pa ni mogoče najti v mladinski zakonodaji, zato se v sledečem poglavju opiram na literaturo iz Velike Britanije, Nemčije, Avstrije in Nizozemske, saj je ta obsežna in tudi najbolj dostopna. V angleščini se v literaturi o mladinskem delu z dekleti največkrat uporablja izraz gender-specific youth work ali pa
16
femenist youth work. Batsleer (2013) pa omeni, da bi morda bilo bolje uporabljati izraz autonomous youth work with girls. Na Nizozemskem uporabljajo izraz meidenwerk, v Avstriji in Nemčiji pa izraz mädchenarbeit, v direktnem prevodu torej dekliško delo. Kot omenjeno, v Sloveniji ni mogoče najti podobnih izrazov, ki bi se nanašali na mladinsko delo z dekleti.
Najbolj primeren prevod v slovenščini, ki ga tudi uporabljam v magistrski nalogi, je spolno občutljivo mladinsko delo z dekleti, saj menim, da ta izraz dovolj jasno prikaže temo in vsebino magistrske naloge, pa tudi delo, ki se izvaja pod tem izrazom.
2.1 Spolno občutljivo mladinsko delo z dekleti nekoč
V Veliki Britaniji, Nemčiji, Avstriji in na Nizozemskem ima mladinsko delo z dekleti dolgo zgodovino. Začetki in razvoj mladinskega dela z dekleti so tesno povezani s feminističnimi gibanji in bojem za enakopravnost. Tako v nemški, avstrijski in angleški literaturi še danes zasledimo izraz feministično mladinsko delo.3 O najbogatejši zgodovini dela z dekleti in mladimi ženskami lahko beremo v angleški literaturi, saj so se že pred drugo svetovno vojno ustanavljali razni klubi in društva za dekleta. (Spence 2006, 2010 v Cullen, 2013) Podobno kot mladinsko delo v Nemčiji pred letom 1950, so tudi angleški klubi takrat zajemali le »padla dekleta«, dekleta, ki so izstopala iz družbenih norm ter jih je bilo treba ali skriti ali pa ponovno
»asimilirati« v družbo. (Batsleer, 2012; Busche, 2013) Tudi na Nizozemskem so že pred drugo svetovno vojno poznali ločene klube za dekleta in fante. (Gemmeke idr., 2011) Pred prihodom drugega vala feminizma se je delo z dekleti in mladimi ženskami v Veliki Britaniji, na Nizozemskem in v Nemčiji osredotočalo predvsem na izobraževanje mladih žensk v dobre gospodinje in mame. S prihodom drugega vala feminizma, ki je v omenjenih državah naveden kot pravi začetek mladinskega dela z dekleti, pa se je mladinsko delo čedalje bolj osredotočalo na potrebe mladih deklet, njihove želje, opolnomočenje in njihovo aktivacijo v družbeno participacijo ter je tako pridobilo značilno feministični značaj. (Busche, 2013; Spence, 2006, 2010 v Cullen, 2013; Gemmeke idr., 2011) V Nemčiji in Veliki Britaniji je konec 80. opaziti premik mladinskega dela k depriviligiranim skupinam in targetiranju mladih »od spodaj«.
(Batsleer, 2012; Busche, 2013) V tistem času so se pričeli ustanavljati različni preventivni programi za preprečevanje mladostniške nosečnosti, ki jih poznamo še danes. (Batsleer, 2012) Tako je mladinsko delo z dekleti, čeprav že marginalno področje v mladinskem delu, do konca 80. postajalo čedalje bolj obrobno in »manj feministično«, saj se je osredotočalo predvsem na
3 Izraz zasledimo v Bergmann (2015), Busche (2013), Busche idr. (2010), Cullen (2013), Mädchenarbeitskreis v MAK und Frauenbüro und der Landeshauptstadt Mainz (2015), Ruf (2010) in Wallner (2008)
17 dekleta v stiski. (Spence 2006, 2010 v Cullen, 2013) Tudi v Avstriji so se od 80. let prejšnjega stoletja pričeli odpirati različni ženski svetovalni centri, ki ženskam svetujejo na raznih področjih od zaposlovanja do pomoči v stiski. Ti centri so se obdržali do danes, marsikateri od njih pa so nadgradili svoje delovanje z odpiranjem različnih mladinskih centrov, namenjenim samo dekletom. (Bergmann, 2015) Primer takšnega centra je Mafalda (b. d.)
V Sloveniji ni mogoče najti literature, ki bi govorila o mladinskem delu z dekleti v preteklosti, nekaj drobtinic pa najdemo, če beremo literaturo o emancipaciji žensk na Slovenskem.
Slovenskim dekletom so pot najprej utirale pisateljice in pesnice, kot sta Luiza Pesjak in Pavlina Pajk, ki je ena izmed prvih pisno opozorila na žensko vprašanje. Prvi zapis o življenju žensk v Sloveniji, ki ga razumemo kot začetek raziskovanja ženskega življenja, najdemo v zborniku Slovenska žena, ki je izšel leta 1926. (Šelih idr., 2007) Na začetku 20. stoletja se ustanavljajo predvsem krščanska društva žensk. Prvo feministično društvo v Sloveniji, Slovensko splošno žensko društvo (SSŽD), kasneje Splošno žensko društvo, je bilo ustanovljeno leta 1901, vendar pa na začetku ni bilo politično aktivno. To je postalo šele po 2.
svetovni vojni, ko so ustanovili tudi mladinski oddelek društva. Društvo je zagovarjalo ženske pravice in pridobitev ženske volilne pravice, podpiralo pa je tudi mlada dekleta iz nižjih družbenih slojev. Organizirali so različna predavanja in izobraževanja, ki so mlada dekleta učila, kako postati dobre mame, in jih izobraževala s področja porodništva. Leta 1936 se je odprla Materinska fakulteta, ki je dekleta »vzgajala« v dobre matere. Splošno žensko društvo so ukinili leta 1945, ko se je formalno priključilo jugoslovanski Antifašistični fronti žensk.
(Budna Kodrič in Serše, 2003) Na razvoj mladinskega dela v Sloveniji je močno vplivala Jugoslavija, ki je imela močno razvito mladinsko gibanje z jasnimi revolucionarnimi cilji in kasneje s socialističnimi samoupravnimi vizijami izobraževanja in vzgoje. (Ferjančič, 2011;
Skrinar, 2014) Nikjer pa nisem zasledila zapisa o mladinskem delu z dekleti v času Jugoslavije ali v času osamosvojitve Slovenije.
2.2 Oblike spolno občutljivega mladinskega dela z dekleti danes
Danes se mladinsko delo z dekleti prilagaja spremenjeni podobi deklet v družbi. Čeprav nima več posebnega statusa znotraj borbe za žensko enakopravnost, pa je še vedno pomembno in nujno, da se nadaljuje. V današnjih časih navidezne enakosti in enakih možnosti deklet mora opozarjati na strukturne neenakosti in na veliko raznolikost življenjskih situacij. Prav zavedanje in občutljivost za te tematike ustvarja temelje in orientacijo spolno občutljive pedagogike. (Mädchenarbeitskreis v MAK und Frauenbüro und der Landeshauptstadt Mainz,
18
2015) Wallner (2016) meni, da je delo z dekleti vedno bilo in je tudi danes delo proti večinskemu toku.
Mladinsko delo z dekleti se bistveno ne razlikuje od ostalega mladinskega dela, ki ga poznamo danes. Razlikuje se le pri ciljni skupini, pristopu in organizaciji. (Gemmeke idr., 2011) Danes najdemo različne oblike mladinskega dela z dekleti, večinoma pa gre za avtonomne prostore ali skupine, v katere imajo vstop samo dekleta. Cullen (2013) opozarja, da se danes pojavljajo tudi spletne oblike mladinskega dela z dekleti. Ta nova metoda naj bi postajala čedalje bolj pomembna, saj tako informacija lahko doseže več deklet, tudi tistih, ki jim morda ni prijetno takoj vstopiti v fizični prostor. Primer takšnih strani so Feminist Webs (b. d.), Girlguiding (b.
d.), MonA-Net (b. d.), Maedchenarbeit.de (b. d.) in ProMädchen (b. d.).
Spolno občutljivo mladinsko delo z dekleti je v Avstriji danes del profesionalnega mladinskega dela in je priznano tudi na političnem nivoju. (Frenzel, 2014) Opis spolno občutljivega dela najdemo na spletni strani bivšega ministrstva za ženske, družine in mlade, ki je bilo do 2019 odgovorno ministrstvo za reševanje problematike mladih: »Spolno specifična pedagogika se usmerja na različne življenjske razmere in situacije deklet in fantov v naši družbi.«4 (Bundeskanzleramt fur Frauen Familien und Jugend, b. d.) V Avstriji že od 80. let prejšnjega stoletja poznajo različne ženske svetovalne centre, ki ženskam svetujejo na raznih področjih od zaposlovanja do psihosocialne pomoči. Ti centri so se obdržali do danes, nekateri pa so nadgradili svoje delovanje z odpiranjem različnih mladinskih centrov, namenjenih samo dekletom. (Bergmann, 2015) Primer takšnega centra je Mafalda (b. d.) v avstrijskem mestu Gradec. Mafaldo so ustanovili leta 1989 z namenom naslavljanja neenakosti spolov na trgu dela. Danes poleg tega zajema še svetovanje, učno pomoč, karierni center, mladinsko delo in tudi mladinski dnevni center, ki je na voljo samo dekletom. Tudi na Dunaju obstajata dva mladinska centra, ki sta na voljo izključno dekletom. *peppa Mädchenzentrum je projekt Karitasa, ki je nastal leta 2009. Čeprav je projekt del oddelka za azil in integracijo znotraj dunajske nadškofije, so v center vabljena vsa dekleta med 10. in 20. letom starosti.
(Mädchenzentrum *peppa, 2019) Flash Mädchencafé je drugi dunajski mladinski center, namenjen samo dekletom. Ustanovljen je bil v okviru Wiener Jugendzentren, ki je največji ponudnik profesionalnega mladinskega dela na Dunaju. (Verein Wiener Jugendzentren - Flash
4 »Geschlechtsspezifische Jugendarbeit setzt daher bei den unterschiedlichen Lebensbedingungen und Situationen von Mädchen und Burschen in unserer Gesellschaft an.« (Bundeskanzleramt fur Frauen Familien und Jugend, b.
d.)
19 Mädchencafé, b. d.) Avstrijska dekleta lahko najdejo vse informacije o spolno občutljivem mladinskem delu na spletnih straneh MonA-Net (b. d.) Mladinske centre oziroma prostore, namenjene izključno dekletom in mladim ženskam, najdemo tudi na Švedskem. Primer takšnega prostora je Tjejhuset (b. d.).
Tudi na Nizozemskem se mladinskemu delu z dekleti čedalje bolj posvečajo. Mladinsko delo z dekleti je spolno občutljiv pristop znotraj profesionalnega mladinskega dela in vključuje dekleta od 10. do 23. leta, ponekod tudi do 27. leta starosti. Večinoma delo poteka v obliki posebnih skupin za dekleta, znotraj večjih spolno mešanih mladinskih centrov, kjer se dekleta družijo in se udeležujejo raznih aktivnosti. Posebna oblika spolno občutljivega dela z dekleti so mobilni avtobusi. (Gemmeke idr., 2011) Na fakulteti Hogeschool Amsterdam raziskovalna skupina Youth Spot raziskuje mladinsko delo z dekleti in skrbi za ozaveščanje o pomembnosti obstoja takšnih programov. (Hogeschool van Amsterdam, b. d.) Leta 2018 je pod njihovim okriljem izšel tudi poseben priročnik z naslovom Kracht van Meiden!5 (Boomkens, Van der Grlent, Metz, Rauwerdink Nijland, 2018), ki mladinskim delavcem_kam svetuje in predlaga načine ter metode dela z najstniškimi dekleti.
V Nemčiji je delo z dekleti lokalno, specifično za posamezne institucije in ga lahko zasledimo po celotni državi. Veliko pokrajin in večjih mest izvaja in zagotavlja podporo dekletom v obliki zaposlovalnega načrta, ustvarja načrt za blaginjo mladih in enakost spolov ali pa celo ponuja posebne programe za begunska dekleta in hiše, namenjene samo dekletom. (Wallner, 2016) Obstaja tudi kar nekaj spletnih strani, kjer si lahko preberemo, kaj mladinsko delo z dekleti je in za kaj se zavzema. Maedchenarbeit.de (b. d.) je portal dela z dekleti in ženskami, ki ponuja informacije, študije in raziskave tudi s področja mladinskega dela z dekleti. ProMädchen.de (b. d.) je spletna stran mesta Düsseldorf, kjer lahko dekleta najdejo različne informacije o mladinskem delu z dekleti in opis aktivnosti, v katere se lahko vključijo. Betrifft Mädchen (b.
d.) je revija, ki že 20 let izhaja po celotni Nemčiji in objavlja informacije o iniciativah, projektih in opozarja na pomembnost dela z dekleti. Tako kot v Avstriji, je tudi v Nemčiji mladinsko delo z dekleti prisotno na političnem nivoju. BAG Mädchenpolitik (b. d.) je neprofitna organizacija, ki pomaga oblikovati mladinsko politiko in skrbi za uveljavljanje spolno občutljivih struktur in konceptov. Na državnem nivoju zastopa interese deklet in lobira za člane njihove organizacije.
5 Dobesedni prevod v slovenščini: Moč dekletom!
20
V Veliki Britaniji prav tako najdemo nekaj praks, ki izvajajo spolno občutljivo mladinsko delo.
Dodobra je opisano in raziskano tudi v njihovi literaturi. Največ o spolno občutljivem delu in o izpraševanju spolne heteronormativnosti v mladinskem delu sem izbrskala ravno pri njih.
Ena izmed najpomembnejših spletnih strani, ki ozavešča o strukturnih neenakostih in svetuje mladim dekletom, je Feminist Webs (b. d.), sledi pa ji spletna stran Girlguiding (b. d.).
Pri nas spolno občutljivo delo ni uveljavljeno v praksi, redko ga izvajajo tudi ponudniki mladinskega dela in ga v oblikah, kot ga poznajo v tujini, skoraj ne poznamo. Nekaj programov, namenjenim dekletom, pa je po temeljitem raziskovanju le mogoče izbrskati. Četrtni centri Mladi Zmaji občasno ponujajo določene aktivnosti, kot so pižama zabave, namenjene samo dekletom. (pižama party II v čamcu, b. d.) Na pobudo posameznikov_ic obstajajo tudi manjše skupine deklet, ki se srečujejo in se pogovarjajo o težavah, ki jih pestijo. Program Imenitnica (b. d.) oblikuje manjše skupine mladih žensk, ki znotraj varnega prostora in ob podpori strokovne delavke predeljujejo svoje težave. Obstaja tudi projekt Kolegice (b. d.) zavoda Nefiks, ki mladim dekletom omogoča večanje kariernih priložnosti. RampaLab implementira dva programa, in sicer ČIPke in Vzornice, ki poskušajo razbiti mit, da so tehnični poklici in umetnost primarno moški poklici, njihovi programi pa niso nujno namenjeni samo dekletom.
(RampaLab, b. d.) Nobeden izmed omenjenih programov se neposredno ne opredeljuje kot spolno občutljivo mladinsko delo z dekleti. Programa Imenitnice, Kolegice in dejavnosti RampaLab so omenjeni tudi v empiričnem delu, saj sem se z izvajalci pogovarjala o njihovih programih ter njihovem mnenju o spolno občutljivem mladinskem delu z dekleti.
2.3 Metode, principi in načela spolno občutljivega dela z dekleti
Mladinsko delo z dekleti se bistveno ne razlikuje od večinskega mladinskega dela, ki ga poznamo danes. Razlikuje se pri ciljni skupini, pristopu in organizaciji dela. Pri implementaciji je pomembno predvsem zagotavljanje varnosti, odprtost mladinskega_e delavca_ke, strukturirane aktivnosti in aktivna participacija deklet pri ustvarjanju programa. (Gemmeke idr., 2011) Delo z dekleti je danes preventivno, saj dekleta doseže že zgodaj, jih opolnomoči z informacijami, nasveti in individualnim vodenjem. Prav tako pa je kurativno, saj jim pomaga pri reševanju njihovih problemov ter jih opolnomoči z orodji za njihovo učinkovito reševanje.
(Boomkens in Metz, 2015) Delo z dekleti lahko poteka individualno ali pa v skupini.
Mladinski_a delavec_ka mora presoditi, katera oblika dela je najprimernejša v dani situaciji.
Pri delu v skupini so velikokrat prisotne aktivnosti, kot so kuhanje, ličenje, ustvarjanje ipd. Te aktivnosti dekletom omogočajo prostor, kjer se spoznavajo, sproščajo in učijo. Mladinski_e delavci_ke največkrat uporabljajo odprt pristop do aktivnosti, namesto da bi se držali_e strogo
21 začrtanega plana. (Boomkens, Van der Grlent, idr., 2018) Podobne aktivnosti omenjajo tudi v Geschlechtsbezogene Zugänge in der Offenen Jugendarbeit (2010). Omenjajo aktivnosti, kot so igra vlog, domišljijske igre, pisma prihodnosti, interaktivne, senzorične igre itd. Pomembno pa je, da so te aktivnosti osmišljene in da niso zgolj samo aktivnosti kot take, saj lahko v tem primeru namesto preseganja spolnih stereotipov te utrjujemo. (McArdle in Morgan, 2018) Najpomembnejše metode, ki se uporabljajo pri delu z dekleti, so ustvarjanje zaupnih odnosov, pogovor, večanje socialne mreže, ki je lahko ožja zaradi prevelike protekcije staršev, postavljanje meja, zavedanje potreb deklet, delo s širšim okoljem in zagotavljanje varnosti, tako fizične kot tudi socialne, kjer dekleta lahko nemoteno govorijo o problemih, s katerimi se soočajo. (Boomkens, Van der Grlent, idr., 2018)
V spolno občutljivo delo je dobro vključevati tudi zdravstveno vzgojo, saj so dekleta bolj kot fantje dovzetna za zdravstvene težave, ki lahko nastanejo zaradi prekomerne skrbi za dober fizični izgled. (Lacheiner, 2010) Mladinski_e delavci_ke morajo ponuditi holistični pogled na zdravje, povišati samozavest deklet, dekleta podpirati pri reševanju konfliktov, jih ozavestiti o nasilju, da ga lažje prepoznajo in se mu lahko uprejo, izpraševati morajo ideje lepote in naslavljati škodljiva vedenja. (Geschlechtsbezogene Zugänge in der Offenen Jugendarbeit, 2010)
Vprašanja, ki se dotikajo spola, je treba obravnavati sistematično, tudi na ravneh politike.
(Stuve, 2010) Ni dovolj, da mladinsko delo z dekleti samo je, izživeti ga je treba v praksah in nanj opozarjati tudi na političnem nivoju, saj bomo le tako lahko odpravili nekatere sistemske neenakosti med spoli. (Haidinger in Kasper, 2016b) Pohlkamp v Maikowski in Wesemüller (2010) se strinja, da delo z dekleti ni samo neposredno mladinsko delo, ampak tudi mreženje in lobiranje za dekleta. Je politično delo in pedagogika, ki želi spremeniti družbo kot tako. V zborniku posodobitev dekliškega dela v Mainzu (Mädchenarbeitskreis v MAK und Frauenbüro in der Landeshauptstadt Mainz, 2015) je opisanih nekaj principov, ki naj bi bili del mladinskega dela z dekleti:
Mladinsko delo tako z dekleti kot s fanti je primarno odnosno delo. Pomemben je neformalni kontakt z mladinskimi delavci_kami in ostalimi mladostniki_cami. Maschi idr.
(2008) opozarjajo tudi, da grajenje odnosa s fanti in dekleti poteka na drugačen način.
Medtem ko naj bi bilo s fanti lažje zgraditi odnos skozi različne aktivne dejavnosti, kot je npr. igranje nogometa, se dekleta lažje sprostijo na različnih ustvarjalnih delavnicah, ki omogočajo čustveno procesiranje in gradnjo odnosa s sabo in drugimi.
22
Veliko vlogo v mladinskem delu z dekleti igra participacija. Individualne potrebe deklet morajo vedno biti v ospredju, prav tako pa njihova vpletenost v organiziranje aktivnosti.
Pomemben princip pri delu z dekleti je tudi podpora6. Dekleta morajo biti sprejeta takšna, kot so, občutek morajo imeti, da je v organizaciji nekdo, ki jim stoji ob strani tako v zasebnem kot tudi javnem življenju.
Pri delu z dekleti mora biti vedno prisotno tudi lobiranje na političnem nivoju. Zahtevati in opozarjati mora na neenakost spolov, na kontradiktorne podobe ženske vloge v družbi in na enake možnosti, še predvsem za depriviligirana dekleta. Izpostavljati morajo tudi nasilje nad ženskami in ga postaviti v javni prostor.
Podobno našteva tudi Batsleer (2013). Spolno občutljivi programi in aktivnosti morajo delovati po načelih: avtonomije – vsako dekle mora imeti možnost individualnega razvoja, zavezanosti in odprtosti – sodelovanje nikoli ne sme biti obvezno, aktivne participacije – soustvarjanje programa z mladimi, neformalnosti in fleksibilnosti, opolnomočenja, podpore in sodelovanja z ostalimi mladinskimi programi, predvsem tistimi, ki opozarjajo na emancipacijo in enakopravnost spolov.
Wallner (2016) opozarja, da se moramo pri delu z dekleti predvsem držati načela priznavanja raznolikosti med dekleti, hkrati pa morajo mladinski_e delavci_ke pri delu z dekleti opazovati tako podobnosti kot razlike med življenjskimi okolji deklet. Prav ta načela pa lahko pomagajo preseči vprašanja heteronormativnosti v mladinskem delu, kot navaja Busche (2013).7 Pomembno je tudi izpraševanje normalnosti in preusmerjanje pozornosti od tako imenovanih problematičnih deklet na širše razumevanje problematike družbe in neenakosti v družbi. S poudarjanjem, da je normalnost družbeno strukturiran pojem, na mladostništvo gledamo s pozitivnega vidika in tako zmanjšamo stisko, ki jo nekatera dekleta občutijo v obdobju mladostništva, ko so označena kot deviantna. (Batsleer, 2013) Delo z dekleti dekletom pomaga razviti spolno identiteto in individualnost. Delovati mora v skladu z njihovimi močnimi točkami in višati njihovo samozavest, jim v skladu z njihovimi potrebami prikazati različne priložnosti, pravice in jim omogočati zaščito in varnost. S tem, ko ustvarja okolje, v katerem dekleta začutijo enakost, jih opolnomoči, da ideje o enakosti razširjajo tudi v svojem domačem okolju. (Mädchenarbeitskreis v MAK und Frauenbüro in der Landeshauptstadt Mainz, 2015)
6 V orginalu je uporabljen izraz partisanship.
7 Več o vprašanjih preseganja spolnih dihotomij v naslednjih poglavjih.
