strokovne pomoči. Razred. Razred.
Opredelitev
Devet let. Do dvanajst let.
Učni program
Slika 6: Pregled razlik med izbranimi programi vzgoje in izobraževanja za otroke s posebnimi potrebami
III. EMPIRIČNI DEL
2 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA
Na delovno zadovoljstvo vplivajo številni dejavniki. Visoko delovno zadovoljstvo posledično vpliva na posameznikovo višjo učinkovitost pri delu, obenem pa preprečuje pojav stresa na delovnem mestu.
Pri pregledu razlik med vzgojno izobraževalnimi programi za učence s posebnimi potrebami, se poraja vprašanje, kakšna je stopnja delovnega zadovoljstva pri specialnih in rehabilitacijskih pedagogih, ki delujejo v posebnem programu vzgoje in izobraževanja, prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom ter programu s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo ter ali prihaja do pomembnih razlik v delovnem zadovoljstvu med specialnimi in rehabilitacijskimi pedagogi, ki delujejo v omenjenih programih.
Po pregledu literature o razlikah med vzgojno izobraževalnimi programi za učence s posebnimi potrebami, lahko sklepamo, da se pojavljajo razlike tudi na delovnih mestih specialnih in rehabilitacijskih pedagogov. Obenem je mogoče zaslediti še, da na delovno zadovoljstvo vplivajo dejavniki, ki jih je moč povezati z omenjenimi razlikami.
Ker se delovno zadovoljstvo sorazmerno povezuje z delovno učinkovitostjo in visoka raven delovnega zadovoljstva preprečuje pojav stresa na delovnem mestu, je slednje, eden izmed glavnih razlogov, da raziščemo stopnjo ter razlike v delovnem zadovoljstvu med specialnimi in rehabilitacijskimi pedagogi, ki so zaposleni v posebnem programu vzgoje in izobraževanja, v prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom ter programu s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. Obenem je pomembno ugotoviti, kateri so tisti dejavniki, ki znižujejo delovno zadovoljstvo pri posamezni skupini, saj je tako mogoče podati smernice, kako delovno zadovoljstvo povišati in s tem posredno vplivati na delovno učinkovitost in zmanjšanje stresa na delovnem mestu.
3 CILJI RAZISKAVE, RAZISKOVALNA VPRAŠANJA IN HIPOTEZE
Cilji magistrskega dela so sledeči:
ugotoviti ali obstajajo razlike v delovnem zadovoljstvu specialnih in rehabilitacijskih pedagogov (v nadaljnjem SRP) zaposlenih v različnih programih vzgoje in izobraževanja (v nadaljnjem VIZ);
ugotoviti, kateri so dejavniki, ki znižujejo delovno zadovoljstvo SRP zaposlenih v posameznih programih VIZ otrok s posebnimi potrebami;
na podlagi ugotovljenih dejavnikov, ki znižujejo delovno zadovoljstvo, predlagati smernice za povečanje delovnega zadovoljstva SRP zaposlenih v različnih programih VIZ otrok s posebnimi potrebami.
Raziskovalna vprašanja, na katera smo z raziskavo iskali odgovore, so naslednja:
1. Kateri so dejavniki, ki znižujejo raven zadovoljstva pri delu SRP zaposlenih v mobilni specialno pedagoški službi (v programu s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo)?
2. Kateri so dejavniki, ki znižujejo raven zadovoljstva pri delu SRP zaposlenih v prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom?
3. Kateri so dejavniki, ki znižujejo raven zadovoljstva pri delu SRP zaposlenih v posebnem programu VIZ?
4. Katere so možne rešitve za povečanje delovnega zadovoljstva SRP zaposlenih v VIZ otrok s posebnimi potrebami?
Raziskovalne hipoteze, ki smo jih z raziskavo potrdili ali ovrgli, so naslednje:
H1: SRP zaposleni v mobilni specialno pedagoški službi doživljajo najnižjo raven delovnega zadovoljstva med SRP zaposlenimi v različnih programih VIZ.
H2: SRP zaposleni v prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom doživljajo najvišjo raven delovnega zadovoljstva med SRP zaposlenimi v različnih programih VIZ.
H3: Na zniževanje delovnega zadovoljstva SRP zaposlenih v mobilni specialno pedagoški službi z dodatno strokovno pomočjo vplivajo medosebni odnosi s sodelavci ter razmere in pogoji za delo.
H4: Na zniževanje delovnega zadovoljstva SRP zaposlenih v posebnem programu VIZ vpliva zmanjšan občutek delovnih dosežkov.
4 METODA IN RAZISKOVALNI PRISTOP
Za ustrezno metodo raziskovanja smo izbrali deskriptivno metodo, ki temelji na kvantitativnem pristopu.
4.1 VZOREC
Uporabili smo namenski in priložnostni način vzorčenja. V raziskavo je bilo vključenih 176 specialnih in rehabilitacijskih pedagogov, specialnih pedagogov oziroma defektologov, ki so zaposleni v različnih programih vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami.
Tabela 1: Frekvenčni in strukturni prikaz sodelujočih glede na program vzgoje in izobraževanja v katerem delujejo
Specialni in rehabilitacijski pedagogi
f f %
Posebni program vzgoje in izobraževanja 59 33,5
Prilagojeni program z nižjim izobrazbenim standardom
49 27,8
Program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo
68 38,6
176 100,0
Iz Tabele 1 je razvidno, da je v raziskavi sodelovalo 59 (33,5 %) specialnih in rehabilitacijskih pedagogov, ki delujejo v posebnem programu vzgoje in izobraževanja, 49 (27,8 %) specialnih in rehabilitacijskih pedagogov, ki delujejo v prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom in 68 (38,6 %) specialnih in rehabilitacijskih pedagogov, ki delujejo v mobilni specialno pedagoški službi – v programu s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo.
Tabela 2: Frekvenčni in strukturni prikaz sodelujočih glede na čas delovanja v trenutnem programu vzgoje in izobraževanja
Specialni in rehabilitacijski pedagogi
f f %
Do 5 let 75 42,6
Od 5 do 10 let 37 21,0
Od 10 do 20 let 39 22,2
Več kot 20 let 25 14,2
176 100,0
Glede na čas delovanja v trenutnem programu vzgoje in izobraževanja (Tabela 2) je bilo v vzorec vključenih 75 (42,6 %) specialnih in rehabilitacijskih pedagogov, ki v trenutnem programu delujejo do 5 let, 37 (21,0) specialnih in rehabilitacijskih pedagogov, ki v trenutnem programu delujejo med 5 in 10 let, 39 (22,2 %) specialnih in rehabilitacijskih pedagogov, ki v trenutnem programu delujejo med 10 in 20 let ter 25 (14,2 %) specialnih in rehabilitacijskih pedagogov, ki v trenutnem programu vzgoje in izobraževanja delujejo nad 20 let.
Tabela 3: Frekvenčni in strukturni prikaz sodelujočih glede na prejšnje delovno mesto Specialni in rehabilitacijski pedagogi
f f %
Posebni program vzgoje in izobraževanja 27 15,3
Prilagojeni program z nižjim izobrazbenim standardom
31 17,6
Program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo
27 15,3
Nikjer 64 36,4
Drugo 27 15,3
176 100,0
Tabela 3 prikazuje, da je glede na zadnje preteklo delovno mesto bilo v vzorec zajetih 27 (15,3
%) specialnih in rehabilitacijskih pedagogov, ki so delali v posebnem programu vzgoje in izobraževanja, 31 (17,6 %) specialnih in rehabilitacijskih pedagogov, ki so delali v prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom, 27 (15,3 %) specialnih in
rehabilitacijskih pedagogov, ki so delali v programu s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, 64 (36,4 %) specialnih in rehabilitacijskih pedagogov, ki pred trenutnim delovnim mestom niso delali nikjer in 27 (15,3 %) specialnih in rehabilitacijskih pedagogov, ki so bili zaposleni na drugih delovnih mestih, kot so bile zajete v anketni vprašalnik.
4.2 OPIS POSTOPKA ZBIRANJA PODATKOV
Tehnika zbiranja podatkov je bila kvantitativna. Podatke smo zbirali z anketnimi vprašalniki, ki so bili posredno ali neposredno razdeljeni med specialne in rehabilitacijske pedagoge, specialne pedagoge oziroma defektologe. Sodelujoči so anketne vprašalnike reševali individualno, na podlagi pisnih navodil. V povprečju so sodelujoči anketne vprašalnike izpolnjevali 10 minut. Podatke smo zbirali od januarja do marca 2016. Sodelujoči so bili v raziskavo vključeni prostovoljno, njihovi osebni podatki pa so ostali anonimni.
4.2.1 Opis instrumenta
Anketni vprašalnik je prvotno zajemal tri vprašanja objektivnega značaja in petdeset trditev subjektivnega značaja. Vprašanja so bila zaprtega tipa. Na trditve so sodelujoči odgovarjali s pomočjo štiri stopenjske lestvice.
Trditve so bile zajete v treh sklopih glede na smiselnost odgovora pri posamezni trditvi. Pri vseh trditvah je sodelujočim bila na voljo štiri stopenjska lestvica, na kateri so s križcem označili zgolj en odgovor. V prvem sklopu trditev so sodelujoči odgovarjali na lestvici »nikakor se ne strinjam« (1), »delno se strinjam« (2), »precej se strinjam« (3) in »popolnoma se strinjam«
(4). V drugem sklopu so sodelujoči odgovarjali z »ne velja« (1), »delno velja« (2), »precej velja« (3) ali »povsem velja« (4). V tretjem, zadnjem sklopu trditev, so sodelujoči odgovarjali z »nikoli« (1), »občasno« (2), »pogosto« (3) ali »vedno« (4).
Trditve, ki so bile vključene v anketni vprašalnik, so se vsebinsko nanašale na sedem dejavnikov, ki vplivajo na delovno zadovoljstvo. Slednji dejavniki so bili: splošno delovno zadovoljstvo, medosebni odnosi s sodelavci, delovne razmere in pogoji za delo, možnost uporabe znanj in spretnosti, možnost osebnega in strokovnega razvoja, delovni dosežki in ugled dela. Dejavnike, ki so bili zajeti v vprašalnik je mogoče razvrstiti na različne stopnje Maslowe
hierarhične lestvice potreb, prav tako jih je po Herzbergovi dvofaktorski teoriji mogoče razvrstiti med higienike ali motivatorje.
Na splošno delovno zadovoljstvo se je nanašalo 10 trditev, na medosebne odnose s sodelavci se je nanašalo 7 trditev, na delovne razmere in pogoje za delo se je nanašalo 9 trditev, na možnost uporabe znanj in spretnosti se je nanašalo 5 trditev, na možnost osebnega in strokovnega razvoja se je nanašalo prav tako 5 trditev, na delovne dosežke so se nanašale 4 trditve in na ugled dela se je nanašalo 10 trditev. Trditve, ki so se nanašale na posamezni dejavnik so bile v različnem vrstnem redu, v odvisnosti od ujemajočega se možnega odgovora.
4.2.2 Veljavnost instrumenta
Veljavnost instrumenta je pomembna merska značilnost, kajti gre za lastnost instrumenta, ki pove ali nam instrument prinaša tiste podatke, ki jih z njim želimo dobiti (Sagadin, 1991).
Veljavnost pove, v kolikšni meri instrument služi tistemu, kar se od njega kot merskega instrumenta pričakuje (Mužić, 1986, v Cencič, 2009). Da bi ugotovili ali je uporabljeni anketni vprašalnik, ki je bil oblikovan v namen te raziskave veljaven oziroma ali resnično meri, kar je bilo predvideno da meri, smo konstruktno veljavnost preverjali s faktorsko analizo. S faktorsko analizo smo ugotavljali ali se določene trditve resnično nanašajo na posamezne dejavnike delovnega zadovoljstva.
Smiselnost uporabe faktorske analize smo preizkušali s Kaiser-Meyer-Olkinovo (KMO) mero ustreznosti vzorca in Barletovim testom sferičnosti. Uporaba faktorske analize je smiselna, kadar je vrednost KMO večja od 0,5. Kadar je vrednost KMO pod 0,5, faktorska analiza ni smiselna. Optimalna vrednost KMO za uporabo faktorske analize je nad 0,8. Z Bartlettovim testom sferičnosti se preverja ali so korelacije med spremenljivkami primerne. Če so, mora biti vrednost statistične značilnosti Bartlettovega testa pod 0,05 (Šifrer in Bren, 2011).
Tabela 4: Izračun Kaiser-Meyer-Olkinove mere in Bartlettovega testa sferičnosti Izračun KMO in Bartlettovega testa
Kaiser-Meyer-Olkin mera ustreznosti vzorca ,858 Bartlettov test sferičnosti Hi kvadrat 4791,585 Prostostne stopnje 1225 Statistična značilnost ,000
Iz Tabele 4 je razvidno, da vrednost KMO znaša 0,858. To pomeni, do so pridobljeni podatki, optimalno primerni za uporabo faktorske analize. Stopnja statistične značilnosti Bartlettovega testa znaša 0,000. Tudi ta statistična značilnost pove, da podatki so primerni za uporabo faktorske analize. Glede na mero ustreznosti vzorca KMO in Bartlettovega testa smo ugotovili, da je uporaba faktorske analize smiselna.
Faktorska analiza je metoda za redukcijo podatkov. Model faktorske analize izvira iz povezanosti med opazovanimi spremenljivkami oziroma iz koeficientov korelacije in kovariance med njimi. Z modelom faktorske analize se poskuša ta medsebojna povezanost pojasniti z manjšim številom novih spremenljivk oziroma skupnimi faktorji. Tako posamezni faktorji zajamejo tiste spremenljivke, ki med seboj in s faktorjem višje korelirajo (Fulgosi, 1988).
V faktorsko analizo je primerno vključiti tiste spremenljivke, ki imajo visoko komunaliteto in niso odvisne od slučajnih ali specifičnih faktorjev. Za spremenljivke z nizko komunaliteto velja, da se z modelom faktorske analize slabo pojasni njihova varianca in odvisnost od ostalih spremenljivk (Larose, 2006). Temeljno merilo je, da vrednost komunalitete posamezne spremenljivke znaša nad 0,4.
Tabela 5: Izračun komunalitete spremenljivk Komunalitete
Začetna Ekstrakcija Trditev 1: Delo, ki ga opravljam mi nudi zadovoljstvo. 1,000 ,642
Trditev 2: Delo, ki ga opravljam je ustvarjalno. 1,000 ,592
Trditev 3: Delo, ki ga opravljam je utrudljivo. 1,000 ,662
Trditev 4: Delo, ki ga opravljam je spoštovano. 1,000 ,721
Trditev 5: Delo, ki ga opravljam je zahtevno. 1,000 ,596
Trditev 6: Delo, ki ga opravljam je varno. 1,000 ,714
Trditev 7: Delo opravljam že toliko časa, da mi je postalo ustaljeno. 1,000 ,752
Trditev 8: Delo zahteva iznajdljivost. 1,000 ,708
Trditev 9: Delo, ki ga opravljam omogoča samostojnost. 1,000 ,723 Trditev 10: Delo zahteva uporabo različnih znanj in spretnosti. 1,000 ,549 Trditev 11: Delo opravljam že toliko časa, da se mi zdi enostavno. 1,000 ,751
Trditev 12: Delo, ki ga opravljam je zanimivo. 1,000 ,671
Trditev 13: Delo mi omogoča uporabo pridobljenih strokovnih
kompetenc. 1,000 ,596
Trditev 14: Delo, ki ga opravljam je koristno. 1,000 ,540
Trditev 15: Delo zahteva fleksibilnost. 1,000 ,462
Trditev 16: Imam dobre odnose s sodelavci. 1,000 ,662
Trditev 17: Imam stalen dostop do informacijsko komunikacijske
tehnologije (IKT). 1,000 ,531
Trditev 18: Sodelavci me sprejemajo. 1,000 ,757
Trditev 19: Med sodelavci sem enakovreden/enakovredna. 1,000 ,661
Trditev 20: Na voljo imam didaktične pripomočke. 1,000 ,620
Trditev 21: Sodelavcem lahko zaupam. 1,000 ,727
Trditev 22: Imam ugled pri sodelavcih. 1,000 ,769
Trditev 23: Na voljo imam prostor za izdelavo didaktičnih pripomočkov. 1,000 ,759 Trditev 24: Imam potreben material za izdelavo didaktičnih
pripomočkov. 1,000 ,771
Trditev 25: Imam ugled pri starših učencev. 1,000 ,702
Trditev 26: Delo mi je v izziv. 1,000 ,665
Trditev 27: Na voljo mi je delovni prostor za shranjevanje učnih pripomočkov in materialov.
1,000 ,638
Trditev 28: Na voljo mi je stalen delovni prostor za izvajanje programa. 1,000 ,609 Trditev 29: Imam možnost fotokopiranja in tiskanja. 1,000 ,502 Trditev 30: Imam možnost pridobitve novih didaktičnih pripomočkov. 1,000 ,723
Trditev 31: Na voljo imam potrošni material. 1,000 ,699
Trditev 32: Trud, ki ga vlagam v svoje delo se obrestuje. 1,000 ,684 Trditev 33: Pri delu se vedno znova naučim nekaj novega. 1,000 ,585
Trditev 34: Delo me izpopolnjuje. 1,000 ,766
Začetna Ekstrakcija Trditev 35: Zastavljene delovne cilje zlahka uresničujem. 1,000 ,574
Trditev 36: Delo me osrečuje. 1,000 ,702
Trditev 37: Deležen sem priznavanja s strani vodje. 1,000 ,700 Trditev 38: Deležen sem priznavanja s strani sodelavcev. 1,000 ,682
Trditev 39: Moja beseda se upošteva. 1,000 ,760
Trditev 40: Moji predlogi za novosti se upoštevajo. 1,000 ,718
Trditev 41: Sodelavci me prosijo za pomoč. 1,000 ,400
Trditev 42: Vodja se zanese name. 1,000 ,550
Trditev 43: Sodelavci se zanesejo name. 1,000 ,740
Trditev 44: Starši učencev upoštevajo moje nasvete. 1,000 ,655
Trditev 45: Sodelavci me upoštevajo. 1,000 ,735
Trditev 46: Na sodelavce se lahko zanesem. 1,000 ,699
Trditev 47: Sodelavce lahko prosim za strokovne nasvete. 1,000 ,751 Trditev 48: Imam možnost strokovnega izpopolnjevanja. 1,000 ,659
Trditev 49: Opazim napredek pri učencih. 1,000 ,807
Trditev 50: Drugi opazijo napredek pri učencih. 1,000 ,740
Iz Tabele 5 je razvidno, da je vrednost komunalitete pri vseh spremenljivkah nad 0,4. Slednje pove, da smo v nadaljnjo analizo vključili vse spremenljivke.
V naslednjem koraku smo s statističnim orodjem SPSS izvedli faktorsko analizo. Ker prikaz analitičnih postopkov faktorske analize ni predmet magistrske naloge, so v nadaljevanju podani zgolj rezultati izračunani s statističnim programom SPSS.
Za določitev najpomembnejših faktorjev obstaja več kriterijev. Eden najpogosteje uporabljenih je Kaiserjev kriterij, po katerem se zadržijo tisti faktorji oziroma komponente, ki imajo lastne vrednosti večje kot je povprečna vrednost lastnih vrednosti. Slednje pomeni, da se zadržijo tisti faktorji, ki imajo lastne vrednosti večje od 1 oziroma vsak faktor, ki pojasni varianco več kot ene spremenljivke (Fulgosi, 1988).
Tabela 6: Lastne vrednosti, delež skupne variance faktorjev in komulativni delež skupne variance Skupna pojasnjena varianca
Komponenta
Začetne lastne vrednosti Ekstrahirane vsote kvadratov
Skupaj % variance Komulativni % Skupaj % variance Komulativni %
1 13,057 26,114 26,114 13,057 26,114 26,114
2 4,567 9,134 35,248 4,567 9,134 35,248
3 2,803 5,606 40,854 2,803 5,606 40,854
4 2,230 4,459 45,313 2,230 4,459 45,313
5 1,757 3,515 48,828 1,757 3,515 48,828
6 1,696 3,392 52,219 1,696 3,392 52,219
7 1,412 2,823 55,042 1,412 2,823 55,042
8 1,317 2,634 57,676 1,317 2,634 57,676
9 1,202 2,404 60,080 1,202 2,404 60,080
10 1,151 2,303 62,382 1,151 2,303 62,382
11 1,128 2,256 64,638 1,128 2,256 64,638
12 1,065 2,130 66,768 1,065 2,130 66,768
Tabela 6 prikazuje, da omenjenemu kriteriju ustreza dvanajst faktorjev, ki skupaj pojasnijo skoraj 67 % skupne variance. Ostali del variance ostane nepojasnjen. V literaturi se pogosto omenja mejna vrednost 80 %, vendar je v družboslovnih raziskavah sprejemljiva meja 50 % (Fulgosi, 1988). Najpomembnejši je prvi faktor, ki pojasnjuje dobrih 26 % skupne variance, zadnji, dvanajsti faktor pa pojasnjuje dobra 2 %.
V nadaljnje smo opravili postopek rotacije skupnih faktorjev. Cilj le tega je določiti vsebinsko čiste faktorje oziroma preproste in dobro razpoznavne strukture rotirane faktorske matrike (Rebernik, 1996). Uporabili smo pravokotno rotacijo in sicer metodo varimax, ki zagotavlja takšno faktorsko strukturo, pri kateri je vsaka opazovana spremenljivka povezana le z enim faktorjem.
Tabela 7: Rotirana faktorska matrika
Pri delu se vedno znova naučim nekaj
novega. ,622
Na voljo imam prostor za izdelavo
didaktičnih pripomočkov. ,725
Imam možnost pridobitve novih didaktičnih
pripomočkov. ,721
Na voljo mi je delovni prostor za shranjevanje učnih pripomočkov in
Na voljo mi je stalen delovni prostor za
izvajanje programa. ,464 ,360 -,338
Delo zahteva uporabo različnih znanj in
spretnosti. ,424
Delo opravljam že toliko časa, da se mi zdi
enostavno. ,841
Delo opravljam že toliko časa, da mi je
postalo ustaljeno. ,797
Iz Tabele 7 je razvidno, da se petdeset trditev (spremenljivk) o delovnem zadovoljstvu združuje v dvanajst komponent. Najmočnejše korelacije so obarvane sivo. Za nadaljnjo obdelavo in interpretacijo podatkov smo uporabili prvi, drugi, tretji, četrti, peti in sedmi faktor. Vsak faktor smo glede na vsebino trditev ustrezno poimenovali. Nekatere trditve smo zaradi vsebinske neustreznosti izločili iz določenih faktorjev. Izločeni faktorji oziroma spremenljivke znotraj posameznega faktorja so zapisane ležeče, s krepkim tiskom.
Novi, preimenovani faktorji, ki predstavljajo posamezne dejavnike delovnega zadovoljstva so:
1. delovni pogoji in razmere za delo (faktor 2, ki zajema 9 trditev/spremenljivk);
2. medosebni odnosi (faktor 4, ki zajema 5 spremenljivk);
3. upoštevanje s strani vodje in sodelavcev (faktor 5, ki zajema 4 spremenljivke);
4. osebni in strokovni razvoj (faktor 1, ki zajema 8 spremenljivk);
5. delovni dosežki (faktor 7, ki zajema 2 spremenljivki);
6. ugled dela (faktor 3, ki zajema 5 spremenljivk).
V nadaljnje smo obdelali podatki, ki smo jih pridobili s prvotnim anketnim vprašalnikom, kajti primanjkovalo je respondentov za ponovitev raziskave z veljavnim vprašalnikom.
4.2.3 Zanesljivost instrumenta
Zanesljivost instrumenta se nanaša na stabilnost podatkov oziroma pove, da se je na podatke mogoče zanesti. Zanesljiv vprašalnik je tisti, ki omogoča, da iste osebe pri ponovnem zbiranju podatkov z istim vprašalnikom odgovorijo enako, kot pri prvem zbiranju (Cencič, 2009).
Za ugotavljanje zanesljivosti instrumenta smo uporabili metodo analize notranje konsistentnosti in sicer Cronbachov koeficient alfa (). Čim bližje je Cronbachov koeficient vrednosti števila 1, tem boljša je zanesljivost. Zanesljivost je odlična, kadar je večji ali enak vrednosti 0,90, zanesljivost je dobra, kadar je pod vrednostjo 0,90 in večji ali enak od vrednosti 0,70, zanesljivost je sprejemljiva, kadar je pod vrednostjo 0,70 in večja ali enaka vrednosti 0,60, zanesljivost je slaba, kadar je pod vrednostjo 0,60 in večja ali enaka vrednosti 0,50. Kadar je vrednost pod 0,50 je zanesljivost nesprejemljiva (Koeficient Cronbach alfa, 2013). V skladu z navedenimi splošno sprejetimi kriteriji o sprejemljivi vrednosti koeficienta zanesljivosti, smo v nadaljevanju interpretirali dobljene rezultate raziskave.
Na podlagi faktorske analize smo izoblikovali šest faktorjev (dejavnikov oziroma kazalcev), ki vplivajo na zadovoljstvo pri delu. Nekatere smo predvideli že v prvotnem vprašalniku in so se izkazali kot ustrezne, druge smo oblikovali glede na rezultate faktorske analize. Izoblikovani faktorji so: delovne razmere in pogoji za delo, medosebni odnosi s sodelavci, upoštevanje s strani vodje in sodelavcev, osebni in strokovni razvoj, delovni dosežki in ugled dela. Le te je še vedno mogoče razvrstiti na različne stopnje Maslowe hierarhične lestvice potreb in po Herzbergovi dvofaktorski teoriji med higienike ali motivatorje.
Z uporabo statističnega orodja SPSS smo preverjali zanesljivost posameznega konstrukta z že omenjenim koeficientom Cronbach . Pri vsaki spremenljivki posameznega konstrukta smo izračunali še srednje vrednosti in standardne odklone za celotni vzorec populacije.
1. faktor: Delovni pogoji in razmere za delo
Tabela 8: Izračun koeficienta zanesljivosti Cronbach (delovni pogoji in razmere za delo) Izračun zanesljivosti
Koeficient Cronbach alfa Število trditev
,867 9
Izračunana vrednost koeficienta Cronbach znaša pri konstruktu delovni pogoji in razmere za delo 0,867 (Tabela 8), kar nakazuje, v skladu s splošno sprejetimi kriteriji o sprejemljivi vrednosti koeficienta zanesljivosti, na dobro zanesljivost.
Tabela 9: Srednje vrednosti in standardni odklon (delovni pogoji in razmere za delo) Statistična obdelava Trditev 1: Imam potreben material za izdelavo didaktičnih
pripomočkov. 176 2,30 ,915
Trditev 2: Na voljo imam prostor za izdelavo didaktičnih
pripomočkov. 176 2,42 1,108
Trditev 3: Na voljo imam didaktične pripomočke. 176 2,78 ,856
Trditev 4: Na voljo mi je delovni prostor za shranjevanje
učnih pripomočkov in materialov. 176 2,60 1,127
Trditev 5: Na voljo mi je stalen delovni prostor za
izvajanje programa. 176 3,18 1,009
Trditev 6: Imam možnost fotokopiranja in tiskanja. 176 3,57 ,672 Trditev 7: Imam stalen dostop do informacijsko
komunikacijske tehnologije (IKT). 176 2,94 ,902
Trditev 8: Na voljo imam potrošni material. 176 2,72 ,962
Trditev 9: Imam možnost pridobitve novih didaktičnih
pripomočkov. 176 2,43 ,832
Iz Tabele 9 je razvidno, da za sodelujoče v povprečju povsem velja, da imajo možnost fotokopiranja in tiskanja (3,57) na delovnem mestu. Sodelujoči v povprečju odgovarjajo, da precej velja, da imajo na voljo stalen delovni prostor za izvajanje programa (3,18). Prav tako v povprečju precej velja, da imajo sodelujoči stalen dostop do informacijsko komunikacijske tehnologije (2,94), da imajo na voljo didaktične pripomočke (2,78) ter da imajo na voljo potrošni material (2,72). Za sodelujoče v povprečju precej velja še, da imajo na voljo potrošni material (2,60). Za sodelujoče v povprečju delno velja, da imajo možnost pridobitve novih
didaktičnih pripomočkov (2,43), delno velja, da imajo prostor za izdelavo didaktičnih pripomočkov (2,42) ter v povprečju delno velja, da imajo potreben material za izdelavo didaktičnih pripomočkov (2,30).
2. faktor: Medosebni odnosi
Tabela 10: Izračun koeficienta zanesljivosti Cronbach (medosebni odnosi) Izračun zanesljivosti
Koeficient Cronbach alfa Število trditev
,849 5
Izračunana vrednost koeficienta Cronbach zanaša pri konstruktu medosebni odnosi 0,849 (Tabela 10), kar nakazuje na dobro zanesljivost tudi pri tem konstruktu.
Tabela 11: Srednje vrednosti in standardni odkloni (medosebni odnosi)
Tabela 11: Srednje vrednosti in standardni odkloni (medosebni odnosi)