Preverjanje učinkovitosti preventivnih ukrepov je bistvenega pomena za ugotavljanje, ali so bili cilji uspešno izpolnjeni. Oceno tveganja je treba redno revidirati, nadzorovati in preverjati izbiro in izvajanje ukrepov za obvladovanje tveganj glede na njihovo učinkovitost. To pomeni, da se zagotovi pravilno delovanje in redne preglede zaščitne opreme. Učinkovitost ukrepa za zmanjšanje tveganja je mogoče oceniti z analizo koncentracije nanomaterialov v zraku pred in po uvedbi preventivnega ukrepa. Uporabijo se lahko druge posredne meritve učinkovitosti tehničnih preventivnih ukrepov, ki vključujejo časovno preizkušene tehnike, kot sta vizualizacija in merjenje pretoka zraka, pa tudi kvantitativne preskusne metode zadrževanja, vključno s preizkušanjem sledilnih plinov. Nadaljnje metode, kot je video nadzor izpostavljenosti, pomagajo prepoznati dejavnosti z visoko izpostavljenostjo [39], [52].
Anja Kočman, Varnost in tveganja pri uporabi nanomaterialov
32
5 Zaključek
Nanotehnologija nam prinaša nove rešitve in priložnosti, s tem pa tudi nevarnosti in tveganja. Zaradi zapletenosti področja in pomankanja znanstvenih informacij je kljub stalnim raziskavam še veliko neznanega o možnih tveganjih in nezaželenih učinkih nanomaterialov. Predhodne znanstvene ocene o škodljivih vplivih na zdravje delavcev potrjujejo dejstvo, da so razlogi za zaskrbljenost pri uporabi nanomaterialov utemeljeni.
To je zadosten razlog za vztrajanje pri sledljivosti izpostavljenosti in obvezni uporabi preventivnih ukrepov. Rezultati raziskav kažejo na velike težave pri določanju števila potencialno izpostavljenih delavcev, kar povzroča vrzel v informacijah o njihovih delovnih pogojih in tveganjih. Predvideva se, da se bo število takih delovnih mest v majhnih in srednje velikih podjetjih povečalo. Iz tega razloga je pomembno usposabljanje odgovornih oseb za varnost in zdravje pri delu, da znajo prepoznati, oceniti in obvladati tveganja na delovnih mestih, kjer so prisotni nanomateriali. Predpostavka, da obstoječe metodologije ocenjevanja tveganj niso primerne za ocenjevanje nevarnosti povezanih z nanomateriali, delno drži, saj trenutno ni dovolj znanja o škodljivosti vseh nanomaterialov za natančno oceno tveganja. Vendar so na voljo številne tehnike za karakterizacijo, ki imajo pomembno vlogo pri določanju njihove toksičnosti. Ena od predpostavk je bila tudi, da je zakonodaja na področju nanomaterialov pomanjkljiva.
Trenutna zakonodaja EU ne obravnava posebnih lastnosti nanomaterialov, tako da ta predpostavka drži. Tako članice EU kot ostale institucije se zavzemajo za ureditev pravnih predpisov v prihodnosti. Zdravje delavcev in potrošnikov bo nezaščiteno, dokler ne bo predpisov, ki bi upoštevali nove dejavnike tveganja. Za nadaljevanje učinkovitih epidemioloških študij je pomembno registrirati stopnjo izpostavljenosti glede na delovna mesta in delovne procese. Kljub pomanjkanju zakonskih določb na tem področju to ne ovira proaktivnih podjetij, da poročajo o nanooblikah snovi, vključenih v registracije, ki jih predpisuje Uredba REACH. Trenutno mejne vrednosti za nanomateriale niso določene, so pa podane referenčne vrednosti. Prav tako ni standardne opreme za podrobne meritve izpostavljenosti. Četudi še ni konsenza o metodah merjenja nanomaterialov na delovnih mestih, so potrebne stalne izboljšave delovnih pogojev, saj se področje nanomaterialov nenehno in hitro razvija. Z raziskavami na tem področju se bo pridobilo nove informacije o nevarnostih, kar bo v prihodnosti poenostavilo ocenjevanje tveganj.
Ravno tako je pomemben dolgoročni zdravstveni nadzor in spremljanje zdravstvenih parametrov. Ker še ni uradnih programov zdravstvenega nadzora za delavce, ki so izpostavljeni nanomaterialom, bi bilo treba vzpostaviti izhodiščni zdravstveni pregled, ki bi vključeval posebne teste za zbiranje informacij o zdravstveni anamnezi. Pomembno je ustvariti močnejše sinergije z različnimi vladnimi organi, industrijo in zainteresiranimi stranmi za dolgoročen pristop k uporabi nanomaterialov.
Anja Kočman, Varnost in tveganja pri uporabi nanomaterialov
33
Poleg tega se industrija bori s preglednostjo vrst in količino nanomaterialov na delovnih mestih, s sklicevanjem na poslovno skrivnost in konkurenco. S previdnostnimi ukrepi se lahko na delovnih mestih vzpostavi zaščito delavcev pred tveganji, zagotovi njihovo dolgoročno zdravje in izogne potencialnim poklicnim boleznim. Na podlagi nevarnosti, ki se pojavljajo pri delu z nanomateriali, bi bilo smiselno razpravljati tudi o vključitvi nanomaterialov na seznam poklicnih bolezni.
Nanomateriali predstavljajo edinstveno področje, ki bo tudi v prihodnosti poneslo znanost na nove nivoje in omogočilo razvoj sodobne družbe. Nedvomno nanomateriali prinašajo številne izzive na področju varnosti in zdravja pri delu.
Anja Kočman, Varnost in tveganja pri uporabi nanomaterialov
35
6 Literatura
[1] C. J. Gerritzen Gina, Huang Li-Chin, Killpack Keith, Mircheva Maria, “A Review of Current Practices in the Nanotechnology Industry,” 2006. Pridobljeno 25. 2.
2021 na spletnem naslovu: http://icon.rice.edu/.
[2] A. M. P. Del Castillo, “Nanomaterials and workplace health & safety,” p. 44, 2013.
[3] J. G. Cronin, N. Jones, C. A. Thornton, G. J. S. Jenkins, S. H. Doak, and M. J. D.
Clift, “Nanomaterials and Innate Immunity: A Perspective of the Current Status in Nanosafety,” 2020, doi: 10.1021/acs.chemrestox.0c00051.
[4] C. N. R. Rao, A. Müller, and A. K. Cheetham, “Nanomaterials - An Introduction,”
Chem. Nanomater., vol. 1, pp. 1–11, 2005, doi: 10.1002/352760247x.ch1.
[5] J. NAVODNIK, Slovenija je ustvarjena za nanotehnologije: izdelki in tehnologije prihodnosti. Celje: NAVODNIK d.o.o., 2007.
[6] “PRIPOROČILA PRIPOROČILO KOMISIJE z dne 18. oktobra 2011 o opredelitvi nanomateriala,” 2011. Pridobljeno 18. 2. 2021 na spletnem naslovu:
http://ec.europa.eu/health/scientific_committees/emerging/docs/scenihr_o_032.p df.
[7] “ISO/TR 18401:2017(en), Nanotechnologies — Plain language explanation of selected terms from the ISO/IEC 80004 series.” Pridobljeno 7. 3. 2021 na spletnem naslovu: https://www.iso.org/obp/ui/#iso:std:iso:tr:18401:ed-1:v1:en.
[8] L. F. and D. Sutherland, Nanotechnologies: Principles, Applications, Implications and Hands-on Activities. 2012.
[9] R. A. Yokel and R. C. MacPhail, “Engineered nanomaterials: Exposures, hazards, and risk prevention,” J. Occup. Med. Toxicol., vol. 6, no. 1, pp. 1–27, 2011, doi:
10.1186/1745-6673-6-7.
[10] D. R. Baer et al., “Surface characterization of nanomaterials and nanoparticles:
Important needs and challenging opportunities,” J. Vac. Sci. Technol. A Vacuum, Surfaces, Film., vol. 31, no. 5, p. 050820, Sep. 2013, doi: 10.1116/1.4818423.
[11] J. E. Hulla, S. C. Sahu, and A. W. Hayes, “Nanotechnology: History and future,”
Human and Experimental Toxicology, vol. 34, no. 12. SAGE Publications Ltd, pp.
1318–1321, Dec. 01, 2015, doi: 10.1177/0960327115603588.
[12] J. Jeevanandam, A. Barhoum, Y. S. Chan, A. Dufresne, and M. K. Danquah,
“Review on nanoparticles and nanostructured materials: History, sources, toxicity and regulations,” Beilstein J. Nanotechnol., vol. 9, no. 1, pp. 1050–1074, 2018, doi: 10.3762/bjnano.9.98.
Anja Kočman, Varnost in tveganja pri uporabi nanomaterialov
36
[13] G. Cao, Nanostructures & nanomaterials - Synthesis, Properties & Applications.
London: Imperial College Press, 2004.
[14] J. Jang, D.-H. Lim, and I.-H. Choi, “The Impact of Nanomaterials in Immune System,” Immune Netw., vol. 10, no. 3, p. 85, 2010, doi: 10.4110/in.2010.10.3.85.
[15] European Agency for Safety and Health at Work, “Nanomateriali pri vzdrževalnih delih: poklicna tveganja in preprečevanje,” pp. 1–15. Pridobljeno 7. 3. 2021 na spletnem naslovu: https://osha.europa.eu/sl/topics/maintenance.
[16] F. Bensebaa, Nanoparticle Fundamentals, vol. 19. 2013.
[17] “Approaches to Safe Nanotechnology Managing the Health and Safety Concerns Associated with Engineered Nanomaterials,” 2009. Pridobljeno 27. 2. 2021 na spletnem naslovu: https://www.cdc.gov/niosh/docs/2009-125/pdfs/2009-125.pdf.
[18] “What’s So Special about the Nanoscale? | nano.gov.” Pridobljeno 21. 2. 2021 na spletnem naslovu: https://www.nano.gov/nanotech-101/special.
[19] E. Demir, “A review on nanotoxicity and nanogenotoxicity of different shapes of nanomaterials,” no. August 2020, pp. 118–147, 2021, doi: 10.1002/jat.4061.
[20] S. P. Council and U. S. E. P. Agency, “Nanotechnology,” Washington, 2007.
Pridobljeno 25. 2. 2021 na spletnem naslovu: www.epa.gov/osa.
[21] S. P. Thomas, E. M. Al-Mutairi, and S. K. De, “Impact of Nanomaterials on Health and Environment,” Arab. J. Sci. Eng., vol. 38, no. 3, pp. 457–477, 2013, doi:
[24] Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu, “Proizvedeni nanomateriali na delovnem mestu,” 2019. Pridobljeno 22. 2. 2021 na spletnem naslovu:
https://oshwiki.eu/wiki/Nanomaterials.
[25] P. Oberbek, P. Kozikowski, K. Czarnecka, P. Sobiech, S. Jakubiak, and T.
Jankowski, “Inhalation exposure to various nanoparticles in work environment—
contextual information and results of measurements,” J. Nanoparticle Res., vol.
21, no. 11, 2019, doi: 10.1007/s11051-019-4651-x.
[26] Y. Morimoto, N. Kobayashi, N. Shinohara, T. Myojo, I. Tanaka, and J. Nakanishi,
“Hazard Assessments of Manufactured Nanomaterials,” J Occup Heal., vol. 52, pp. 325–334, 2010. Pridobljeno 22. 2. 2021 na spletnem naslovu:
https://www.jstage.jst.go.jp/article/joh/52/6/52_R10003/_pdf.
Anja Kočman, Varnost in tveganja pri uporabi nanomaterialov
37
[27] S. Mourdikoudis, R. M. Pallares, and N. T. K. Thanh, “Characterization techniques for nanoparticles: comparison and complementarity upon studying nanoparticle properties,” Nanoscale Rev. Cite this Nanoscale, vol. 10, p. 12871, 2018, doi:
10.1039/c8nr02278j.
[28] L. J. Johnston, N. Gonzalez-Rojano, K. J. Wilkinson, and B. Xing, “Key challenges for evaluation of the safety of engineered nanomaterials,” NanoImpact, vol. 18, no.
February, p. 100219, 2020, doi: 10.1016/j.impact.2020.100219.
[29] E. K. Richman and J. E. Hutchison, “The nanomaterial characterization bottleneck,” ACS Nano, vol. 3, no. 9, pp. 2441–2446, Sep. 2009, doi:
10.1021/nn901112p.
[30] S. J. Ikhmayies, “Characterization of Nanomaterials,” JOM, vol. 66, no. 1, 2014, doi: 10.1007/s11837-013-0826-6.
[34] M. Remškar, Nanodelci in nanovarnost. Ljubljana, 2009.
[35] R. R. Mercer et al., “Distribution and persistence of pleural penetrations by multi-walled carbon nanotubes,” Part. Fibre Toxicol., vol. 7, no. 1, p. 28, Oct. 2010, doi:
10.1186/1743-8977-7-28.
[36] Y. B. P. Sabu Thomas, Yves Grohens, Ed., Industrial Applications of Nanomaterials. Elsevier, 2019.
[37] H. Shi, R. Magaye, V. Castranova, and J. Zhao, “Titanium dioxide nanoparticles:
a review of current toxicological data,” 2013. Pridobljeno 16. 3. 2021 na spletnem naslovu: http://www.particleandfibretoxicology.com/content/10/1/15.
[38] A. Groso, A. Petri-Fink, A. Magrez, M. Riediker, and T. Meyer, “Management of nanomaterials safety in research environment,” Part. Fibre Toxicol., vol. 7, pp. 1–
8, 2010, doi: 10.1186/1743-8977-7-40.
Anja Kočman, Varnost in tveganja pri uporabi nanomaterialov
38
[39] EU-OSHA, “Tools for the management of nanomaterials in the workplace and prevention measures,” no. 72, pp. 1–18, 2013. Pridobljeno 22. 2. 2021 na spletnem naslovu: https://osha.europa.eu/en/publications/e-facts/e-fact-72-tools-for-the-management-of-nanomaterials-in-the-workplace-and-prevention-measures/view.
[40] “Building a Safety Program to Protect the Nanotechnology Workforce: A Guide for Small to Medium-Sized Enterprises,” 2016.
[41] “Managing nanomaterials in the workplace - Safety and health at work - EU-OSHA.” Pridobljeno 22. 2. 2021 na spletnem naslovu:
https://osha.europa.eu/en/emerging-risks/nanomaterials.
[42] “Assessment of Personal Exposure to Airborne Nanomaterials: A Guidance Document,” 2016. Pridobljeno 22. 2. 2021 na spletnem naslovu:
https://nanopartikel.info/wp-content/uploads/2020/10/NanoIndEx-GuidanceDocument-2016.pdf.
[43] T. A. J. Kuhlbusch, S. W. P. Wijnhoven, and A. Haase, “Nanomaterial exposures for worker, consumer and the general public,” NanoImpact, vol. 10, no. June 2017, pp. 11–25, 2018, doi: 10.1016/j.impact.2017.11.003.
[44] E. Commission, Commission Staff Working Paper: Types and uses of nanomaterials, indcluding safety aspects. 2012.
[45] C. Bekker, E. Kuijpers, D. H. Brouwer, R. Vermeulen, and W. Fransman,
“Occupational Exposure to Nano-Objects and Their Agglomerates and Aggregates Across Various Life Cycle Stages,” 2015, doi: 10.1093/annhyg/mev023.
[46] “Nanomateriali | GOV.SI,” May 07, 2020. Pridobljeno 19. 2. 2021 na spletnem naslovu: https://www.gov.si/teme/nanomateriali/.
[47] “UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/878 z dne 18. junija 2020 o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH).” Pridobljeno 24. 2.
2021 na spletnem naslovu: https://www.msds-europe.com/wp-content/uploads/2020/10/UREDBA-KOMISIJE-EU-2020-878.pdf.
[48] “Current nanotechnology standardisation activities.” Pridobljeno 21. 2. 2021 na spletnem naslovu: https://www.safenano.org/knowledgebase/standards/.
[49] WHO guidelines on protecting workers from potential risks of manufactured nanomaterials. 2017.
[50] European Agency for Safety and Health, “Risk perception and risk communication with regard to nanomaterials in the workplace,” Lit. Rev., pp. 1–118, 2012, doi:
10.2802/93075.
[51] NIOSH, “General Safe Practices for Working with Engineered Nanomaterials in Research Laboratories,” vol. 147, 2012.
Anja Kočman, Varnost in tveganja pri uporabi nanomaterialov
39
[52] “CURRENT STRATEGIES FOR ENGINEERING CONTROLS IN DEPARTMENT OF HEALTH AND HUMAN SERVICES: Nanomaterial Production and Downstream Handling Processes,” 2014. Pridobljeno 25. 2. 2021 na spletnem naslovu: www.cdc.gov/niosh/eNews.