Slika 3: Prikaz objektov in prometnic pred in po postopku premikanja
4.10 Oblikovanje karte kot celote
Karte se izdelujejo za različne namene, od tehničnih, znanstvenih, umetniških, komunikacijskih, grafičnih, do trţnih. Pri oblikovanju karte je pomembno, kateremu namenu uporabe dajemo prednost oziroma v katere namene se bo karta uporabljala. Bistvo oblikovanja karte je doseganje kompromisa med karto kot matematično definirano površino in karto kot prikazom geografskih objektov in pojavov [4].
Notranja vsebina karte je sestavljena iz ustrezne razporeditve kartografskih pogojnih znakov. Pri oblikovanju kartografskih znakov osnovne grafične elemente (točko, linijo, ploskev) spreminjamo s pomočjo Bertinovih grafičnih spremenljivk: barva, oblika, vzorec, smer, velikost in tonska vrednost.
Karto poleg notranje vsebine opremimo tudi z medokvirno in izvenokvirno vsebino, kjer so navedeni podatki, ki olajšajo uporabo karte. Oblikovanje medokvirne in izvenokvirne vsebine je odvisno predvsem od preostalega razpoloţljivega prostora. Obvezni elementi zunanje vsebine karte so predvsem naslov same karte, podatki o avtorju, merilu, uporabljenih virih in datumu izdelave karte.
Poleg obvezne zunanje vsebine lahko karta vsebuje tudi podatke o smeri severa, uporabljenem koordinatnem sistemu ter tudi samo legendo uporabljenih kartografskih znakov. Primer izdelane zunaj okvirne vsebine karte je prikazan na sliki 4.
Slika 4: Prikaz izdelane zunaj okvirne vsebine karte
a) Pred postopkom premikanja b) Po postopku premikanja
Vukalić, A. 2021. Izdelava turistične karte jezera Jasna in okolice. 21 Dipl. nal. Ljubljana, UL FGG, Univerzitetni študijski program prve stopnje Geodezija in geoinformatika.
POSTOPEK IZDELAVE KARTE 5
5.1 Karta, natisnjena na papir
Na samem začetku smo v idejnem načrtu določili osnovne smernice za izdelavo karte. Nato smo pri postopku izdelave redakcijskega načrta izbrali ustrezno programsko opremo, ki nam bo omogočala uspešno izvedbo zastavljenega cilja. Karto smo izdelali s pomočjo programa OCAD, ki omogoča tako izdelavo analognih kot tudi digitalnih kart. OCAD je program, s katerim lahko izdelujemo karte z vnaprej pripravljenimi kartografskimi znaki. Poleg ţe obstoječih kartografskih znakov je moţna tudi izdelava lastnih kartografskih znakov za namene poljubne vrste karte. V primeru turistične karte jezera Jasna smo uvozili in prilagodili del znakov, ki so bili ţe vnaprej pripravljeni. V glavnem so bili znaki prevzeti iz turističnih kart, na primer znaki za restavracije, prenočišča, parkirišče, WC in drugi podobni znaki. Vse preostale znake, tako točkovne kot tudi linijske in ploskovne, smo izdelali sami.
Preden smo se lotili izdelave nove karte v OCAD-u, je bilo najprej potrebno definirati merilo karte ter izbrati ustrezen koordinatni sistem in kartografsko projekcijo. Naslednji korak je bila nastavitev barv, pri katerih je potrebno paziti na vrstni red, saj nam ta pove, katera barva se bo na zaslonu pokazala na vrhu in katera bo prekrita.
Nato je sledil uvoz izbranih podatkov s portala E-prostor. Podatke za ceste, stavbe in vodovje smo prevzeli v vektorski obliki. Ceste oziroma prometno omreţje in hidrografijo smo prevzeli iz »Zbirke topografskih podatkov (DTM)« v obliki SHP. Iz »Katastra stavb« smo prevzeli podatke o stavbah. Ker se navedeni vektorski podatki nanašajo na celotno Slovenijo, je bilo potrebno obrezati podatke na naše obravnavano območje.
Rastje, točneje gozd, travnike in jase, smo ročno vektorizirali na podlagi ortofota zadnjega stanja.
Planinske poti smo dodajali ročno na podlagi podatkov, pridobljenih na spletnih straneh Planinske zveze Slovenije (PZS) in Pešpoti.
Plastnice smo izdelali na podlagi podatkov »Digitalnega modela višin«. Digitalni model višin je opis reliefa v obliki modela, kjer so podane višine reliefa za vsako vozlišče kvadratne mreţe. Podatki na portalu so dostopni za celotno Slovenijo in so razdeljeni na štiri glavna območja. Ker je jezero Jasna območje v severozahodnem delu, smo najprej prevzeli podatke za celoten severozahodni del Slovenije in smo nato poiskali list, na katerega spada naše obravnavano območje. Izbrano datoteko z višinami smo uvozili v program s pomočjo ukaza »DEM Import Wizard«. Nastavili smo vrednost ekvidistanc in za prikaz plastnic izbrali ţe vnaprej izdelane linijske znake.
Ko smo v program uvozili vse podatke, je sledilo urejanje same vsebine karte. Urejanje smo izvedli sistematično, tako da smo najprej uredili eno vrsto podatkov in se nato lotili urejanja podatkov druge vrste.
V našem primeru smo najprej uredili ceste, ločili smo jih na regionalne in lokalne. Nekatere ceste smo morali premakniti, nekatere tudi ročno dodati. Enako je bilo pri stavbah, kjer smo nekaterim spremenili lego, saj so se prekrivale s cestami. Nekatere smo na novo dodali, nekaterim smo tudi poenostavljali obrise. V naslednjem koraku smo ročno vektorizirali območje gozda in jas na podlagi ortofota (DOF). Planinske poti, ki smo jih razdelili na markirane, označene in neoznačene, smo narisali na podlagi podatkov Planinske zveze Slovenije in ortofota.
Za namen natančne določitve toka Velike in Male Pišnice ter velikosti samega jezera smo na koncu za vodovje uporabili podatke, pridobljene na terenu s pomočjo letalskega posnetka. Posnetek, pridobljen na terenskem ogledu, nam je bil v veliko pomoč tudi pri ugotovitvi točnega poteka sprehajalnih poti
22 Vukalić, A. 2021. Izdelava turistične karte jezera Jasna in okolice.
Dipl. nal. Ljubljana, UL FGG, Univerzitetni študijski program prve stopnje Geodezija in geoinformatika.
ter objektov okrog jezera. V poglavju 6.2 so prikazane nekatere razlike glede na podatke, ki so bili pridobljeni na portalu E-prostor.
V naslednjem koraku smo dodali še tematsko vsebino, za katero smo imeli ţe vnaprej pripravljene znake. Poleg tematske vsebine, ki je zanimiva za turiste (restavracije, znamenitosti, prenočišča, območja kajakaštva, ipd.) smo prikazali tudi druge pomembne objekte na reki ter jezeru in v okolici jezera. Na koncu smo se ukvarjali še s postavitvijo zemljepisnih imen.
Ko smo bili z vsebino karte zadovoljni, smo se lotili še izdelave izvenokvirne vsebine karte, ki je prikazana na sliki 4. V to vsebino štejemo naslednje elemente: naslov, podatke o avtorju, uporabljene vire, datum izdelave karte, smer severa in podatke o uporabljenem koordinatnem sistemu. Tako izdelano in oblikovano karto smo najprej natisnili in pregledali, če vsebuje še kakšne pomanjkljivosti ali nepravilnosti.
5.2 Interaktivna spletna karta
Po izvaţanju in pregledu analogne karte smo se lotili postopka izdelave digitalne karte. Začetni korak pri izdelavi spletne karte je vzpostavitev baze podatkov. Preden se lotimo izdelave baze podatkov, je potrebno definirati, na podlagi katerih tematskih skupin bo moţno iskanje po vsebini karte.
V našem primeru smo se odločili, da bomo objekte razdelili na naslednje tematske skupine:
restavracije, ustvarjene baze podatkov shranijo znotraj iste mape, znotraj katere je shranjen tudi sam .ocd projekt.
Ko smo ustvarili baze podatkov, smo vsak objekt iz določene skupine pridruţili ustrezni bazi podatkov. Po uspešni vzpostavitvi baze podatkov smo začeli postopek izvaţanja digitalne karte.
Spletna karta je dostopna na povezavi: http://adna.kozmus-t.eu/karta/SPLETNA.html.
.
Vukalić, A. 2021. Izdelava turistične karte jezera Jasna in okolice. 23 Dipl. nal. Ljubljana, UL FGG, Univerzitetni študijski program prve stopnje Geodezija in geoinformatika.
PRIMERJAVA PODATKOV, PRIDOBLJENIH NA TERENU, Z OBSTOJEČIMI 6
PODATKI
V okviru diplomske naloge smo izvedli tudi terenski del, v katerem smo osebno preverili stanje v naravi ter del obravnavanega območja posneli s pomočjo daljinsko vodenega letalnika. Posneli smo predvsem območje, za katerega smo mislili, da ga je smiselno preveriti, če so se tam pojavile kakšne spremembe glede na podatke, ki smo jih imeli na razpolago na portalu E-prostor. Osredotočili smo se na območje samega jezera in na tok reke Pišnice. Na podlagi posnetka terena smo izdelali ortofoto z ločljivostjo 5 cm, ki smo ga uporabili kot dopolnilni vir v obliki neposredne podlage v programu.
Podlaga s tako visoko ločljivostjo nam je prišla prav predvsem pri točnem lociranju manjših objektov in pojavov okrog samega jezera. Z izdelavo lastnega posnetka terena smo pridobili predvsem pri aţurnosti podatkov, pri poloţajni točnosti podatkov, boljši prepoznavnosti, popolnosti vsebine in še čem.
6.1 Postopek zajemanja
Daljinsko vodeni letalnik (Slika 5) je v bistvu robot, ki lahko avtonomno leti od ene do druge točke po vnaprej določeni poti in medtem zajema različne vrste podatkov. Sestavljen je iz zračnega plovila z avtopilotom in senzorjev visoke ločljivosti za zajetje podatkov. Uporaba letalnika bistveno zmanjša čas za izvedbo pregleda površja zemlje, poleg tega je uporaben tudi za izdelavo različnih izdelkov, kot
so aerofotografije, 3D modeli objektov, termografske analize stanja objektov in podobno.
Postopek snemanja poteka tako, da operater pred letom pripravi načrt leta s posebnim programom, preveri omejitve letenja na opazovanem območju in tudi morebitne ovire v zraku. Opazovanje se izvede v primernem vremenu in v večini primerov v krajših etapah [15]. Postavili smo tudi oslonilne točke na terenu (Slika 5), ki v bistvu predstavljajo črno - bele tarče, postavljene čim bolj razpršeno po terenu. Število oslonilnih točk je pogojeno z velikostjo in razgibanostjo obravnavanega terena. V našem primeru smo uporabili štiri oslonilne točke. Oslonilne točke potrebujemo za določitev parametrov zunanje orientacije posnetkov in predstavljajo pomemben vhodni podatek pri izdelavi natačnih aeoroposnetkov [20].