IZDELAVA TURISTIČNE KARTE JEZERA JASNA IN OKOLICE ADNA VUKALIĆ

(1)

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

ADNA VUKALIĆ

IZDELAVA TURISTIČNE KARTE JEZERA JASNA IN OKOLICE

DIPLOMSKA NALOGA

UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE GEODEZIJA IN GEOINFORMATIKA

Ljubljana, 2021

Hrbtna stran: VUKALIĆ ADNA 2021

(2)

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

Kandidat/-ka:

ADNA VUKALIĆ

IZDELAVA TURISTIČNE KARTE JEZERA JASNA IN OKOLICE

Diplomska naloga št.:

CREATION A TOURIST MAP OF LAKE JASNA AND SURROUNDINGS

Graduation thesis No.:

Mentor/-ica: Predsednik komisije:

doc. dr. Dušan Petrovič

Somentor/-ica:

doc. dr. Klemen Kozmus Trajkovski Član komisije:

Ljubljana,

(3)

Vukalić, A. 2021. Izdelava turistične karte jezera Jasna in okolice. I Dipl. nal. Ljubljana, UL FGG, Univerzitetni študijski program prve stopnje Geodezija in geinformatika.

POPRAVKI – ERRATA

Stran z napako Vrstica z napako Namesto Naj bo

(4)

II Vukalić, A. 2021. Izdelava turistične karte jezera Jasna in okolice.

Dipl. nal. Ljubljana, UL FGG, Univerzitetni študijski program prve stopnje Geodezija in geoinformatika.

ZAHVALA

Za neizmerno pomoč, strokovne nasvete, ideje in čas se zahvaljujem mentorju doc. dr. Dušanu Petroviču in somentorju doc. dr. Klemnu Kozmusu Trajkovskemu.

Hvala tudi kolegom in prijateljem, ki so mi tekom študija bili velika podpora.

Za konec bi se rad zahvalila svoji družini in fantu za podporo, razumevanje in spodbudo v celotnem obdobju študija.

(5)

Vukalić, A. 2021. Izdelava turistične karte jezera Jasna in okolice. III Dipl. nal. Ljubljana, UL FGG, Univerzitetni študijski program prve stopnje Geodezija in geinformatika.

BIBLIOGRAFSKO-DOKUMENTACIJSKA STRAN IN IZVLEČEK

UDK: 528.9:656.1(497.4jezero Jasna)(043.2)

Avtor: Adna Vukalić

Mentor: doc. dr. Dušan Petrovič

Somentor: doc. dr. Klemen Kozmus Trajkovski

Naslov: Izdelava turistične karte jezera Jasna in okolice Tip dokumenta: diplomska naloga

Obseg in oprema: 26 str., 10 pregl., 7 sl., 1 graf., 1 en., 2 pril., 22 vir.

Ključne besede: jezero Jasna, turistična karta, karta, tiskana na papirju, spletna karta, OCAD

Izvleček

V diplomski nalogi je predstavljen postopek izdelave turistične karte jezera Jasna na podlagi ţe obstoječih in dodatno zajetih prostorskih podatkov. Prvi del naloge je zasnovan na teoretični podlagi kartografskega področja, medtem ko je v drugem delu poudarek na podrobnem opisu postopka izdelave karte s pomočjo programskega paketa OCAD, ter tudi na prikazu ugotovljenih sprememb med obstoječimi in na novo zajetimi podatki. Karto smo zasnovali z namenom podrobne predstavitve turistične ponudbe jezera Jasna in okolice. Osnovni cilj je bil na podlagi najbolj aţurnih in najpodrobnejših podatkov izdelati karto, ki bo dostopna v tiskani in v digitalni obliki, ter ki bo predvsem enostavna za uporabo širšem naboru uporabnikov.

(6)

IV Vukalić, A. 2021. Izdelava turistične karte jezera Jasna in okolice.

BIBLIOGRAPHIC-DOCUMENTALISTIC INFORMATION AND ABSTRACT

UDC: 528.9:656.1(497.4jezero Jasna)(043.2)

Author: Adna Vukalić

Supervisor: assist. prof. Dušan Petrovič, Ph.D.

Co-supervisor: assist. Klemen Kozmus Trajkovski, Ph.D

Title: Creation a tourist map of Lake Jasna and surroundings Document type: Graduation Thesis

Notes: 26 p., 10 tab., 7 fig., 1 graph., 1 eq., 2 ann., 22 ref.

Keywords: lake Jasna, tourist map, map printed on paper, online map, OCAD

Abstract

This dissertation presents the process of making a tourist map of Lake Jasna based on already existing and additionally gathered spatial data. The first part of the covers the theoretical basis of the cartographic field, while the second part focuses on a detailed description of the process of making a map using the OCAD software, as well as on showing the changes between data that is already existing and the newly gathered information. Our map was designed for the purpose of a detailed presentation of the tourist offer at the Lake Jasna and surroundings. The basic goal was to create a map based on the most up-to-date and detailed data, which will be available in both printed and digital form, and which will be primarily easy to use for a wider range of users.

(7)

Vukalić, A. 2021. Izdelava turistične karte jezera Jasna in okolice. V Dipl. nal. Ljubljana, UL FGG, Univerzitetni študijski program prve stopnje Geodezija in geinformatika.

KAZALO

POPRAVKI – ERRATA ... I ZAHVALA ... II BIBLIOGRAFSKO-DOKUMENTACIJSKA STRAN IN IZVLEČEK ... III BIBLIOGRAPHIC-DOCUMENTALISTIC INFORMATION AND ABSTRACT ... IV KAZALO SLIK ... VII KAZALO PREGLEDNIC ... VIII KAZALO GRAFIKONOV ... IX OKRAJŠAVE IN SIMBOLI / ABBREVIATIONS AND SYMBOLS ... X

UVOD ... 1

1 OSNOVNI POJMI KARTOGRAFIJE ... 3

2 2.1 Definicija in osnovne naloge kartografije ... 3

2.2 Kartografski prikazi ... 3

2.3 Vrste kart ... 3

2.3.1 Splošne geografske karte ... 3

2.3.2 Tematske karte ... 4

2.4 Spletne karte ... 4

2.4.1 Statične spletne karte ... 5

2.4.2 Dinamičme spletne karte ... 5

IDEJNI NAČRT ... 6

3 3.1 Oblika uporabe karte ... 6

3.2 Obseg območja in merilo karte ... 6

3.3 Vrsta karte ... 6

REDAKCIJSKI NAČRT ... 7

4 4.1 Namen, vrsta in oblika karte ... 7

4.2 Tehnologija izdelave in reprodukcije karte ... 7

4.3 Matematična osnova karte ... 8

4.3.1 Geodetska osnova (geodetski datum) ... 8

4.3.2 Kartografska projekcija ... 8

4.4 Kategorizacija geografskih elementov ... 9

4.5 Izbira in analiza kartografskih virov ... 9

4.5.1 Osnovni viri ... 9

4.5.2 Dopolnilni viri... 9

4.5.3 Pomoţni viri...10

4.6 Vsebina karte ...10

4.7 Načini prikaza posameznih objektov in pojavov (kartografski znaki) ...10

4.7.1 Naravni elementi ...10

4.7.1.1 Vodovje ...11

4.7.1.2 Rastje ...11

(8)

VI Vukalić, A. 2021. Izdelava turistične karte jezera Jasna in okolice.

4.7.1.3 Relief... 12

4.7.2 Zgrajeni objekti ... 13

4.7.2.1 Pozidana območja ... 13

4.7.2.2 Prometne povezave ... 14

4.7.2.3 Grajeni objekti na prometnicami in vodami ... 14

4.7.3 Tematska vsebina ... 15

4.7.3.1 Turizmu namenjeni objekti ... 15

4.7.3.2 Prikaz planinskih in sprehajalnih poti ... 16

4.8 Kategorizacija zemljepisnih imen in ostalih napisov ... 16

4.9 Generalizacija posameznih objektov in pojavov ... 18

4.9.1 Izbiranje in redukcija... 18

4.9.2 Zdruţevanje in prehod na pogojni znak ... 18

4.9.3 Geometrično poenostavljanje ... 19

4.9.4 Postopek premikanja ... 19

4.10 Oblikovanje karte kot celote ... 20

POSTOPEK IZDELAVE KARTE ... 21

5 5.1 Karta, natisnjena na papir ... 21

5.2 Interaktivna spletna karta ... 22

PRIMERJAVA PODATKOV, PRIDOBLJENIH NA TERENU, Z OBSTOJEČIMI 6 PODATKI ... 23

6.1 Postopek zajemanja ... 23

6.2 Pregled opaženih sprememb ... 24

ZAKLJUČEK ... 25

7 VIRI ... 27 8

PRILOGA A – KARTA JEZERA JASNA ... A-1 PRILOGA B – ORTOFOTO POSNETEK TERENA ... B-1

(9)

Vukalić, A. 2021. Izdelava turistične karte jezera Jasna in okolice. VII Dipl. nal. Ljubljana, UL FGG, Univerzitetni študijski program prve stopnje Geodezija in geinformatika.

KAZALO SLIK

Slika 1: Jezero Jasna (lastni vir) ... 2

Slika 2: Prikaz stavb pred in po postopku geometričnega poenostavljanja ...19

Slika 3: Prikaz objektov in prometnic pred in po postopku premikanja ...20

Slika 4: Prikaz izdelane zunaj okvirne vsebine karte ...20

Slika 5: Prikaz uporabljene opreme na terenu ...23

Slika 6: Prikaz sprememb v toku reke Pišnice...24

Slika 7: Prikaz sprememb na pozidanem območju ...24

(10)

VIII Vukalić, A. 2021. Izdelava turistične karte jezera Jasna in okolice.

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Parametri drţavnega koordinatnega sistema ... 8

Preglednica 2: Znaki, uporabljeni za prikaz vodovja na karti ... 11

Preglednica 3: Znaki, uporabljeni za prikaz rastja na karti ... 12

Preglednica 4: Znaki, uporabljeni za prikaz reliefa na karti ... 13

Preglednica 5: Znaki, uporabljeni za prikaz pozidanih območjih na karti ... 13

Preglednica 6: Znaki, uporabljeni za prikaz prometnih povezav na karti ... 14

Preglednica 7: Znaki, uporabljeni za prikaz grajenih objektov na prometnicah in vodah na karti ... 14

Preglednica 8: Znaki, uporabljeni za prikaz tematske vsebine na karti ... 15

Preglednica 9: Znaki, uporabljeni za prikaz planinskih in sprehajalnih poti na karti ... 16

Preglednica 10: Znaki, uporabljeni za prikaz zemljepisnih imen in ostalih napisov na karti... 17

(11)

Vukalić, A. 2021. Izdelava turistične karte jezera Jasna in okolice. IX Dipl. nal. Ljubljana, UL FGG, Univerzitetni študijski program prve stopnje Geodezija in geinformatika.

KAZALO GRAFIKONOV

Grafikon 1: Delitev spletnih kart ... 4

(12)

X Vukalić, A. 2021. Izdelava turistične karte jezera Jasna in okolice.

OKRAJŠAVE IN SIMBOLI / ABBREVIATIONS AND SYMBOLS

ICA Mednarodno kartografsko zdruţenje OCAD Software for Cartography and Orienteering

DMV Digitalni model višin

DTM Zbirka topografskih podatkov

GRS80 Geodetski referenčni sistem 1980 SVS2010 Slovenski višinski sistem 2010

DOF Digitalni ortofoto posnetek

PZS Planinska zveza Slovenije

(13)

Vukalić, A. 2021. Izdelava turistične karte jezera Jasna in okolice. 1 Dipl. nal. Ljubljana, UL FGG, Univerzitetni študijski program prve stopnje Geodezija in geoinformatika.

UVOD 1

Kartografija je znanost, ki se je razvila od risanja linij na tleh in stenah do računalniškega kartiranja.

Zgodnje oblike kartografije so kot medij prikazovanja uporabljale stene, potem tudi glinene tablice, in strokovnjaki verjamejo, da so bili ţe zgodnji kartografski prikazi dokaj natančni.

Danes lahko karte kaţejo mnoţico informacij o območju, ki ga prikazujejo in se uporabljajo večinoma v digitalni obliki. Kartografijo uporabljamo za prikazovanje fizičnih lastnosti določenega geografskega območja, da bi to območje predstavili na karti. Pri tem se uporabljajo tako znanstvene kot umetniške metode [10]. Postopek izdelave kart je bil v preteklosti dolgotrajen in zahteven proces, ki se je z uporabo novih tehnologij bistveno olajšal in pospešil. Z razvojem računalniške tehnologije so napredovale tudi moţnosti uporabe in ravnanja s prostorskimi podatki. Z razvojem računalniške tehnologije se je z uvedbo novih pojmov, kot so digitalne karte in interaktivni kartografski prikazi, pojavila tudi velika revolucija v kartografiji. Današnje interaktivne karte uporabniku omogočajo sodelovanje v oblikovanju kartografskih prikazov, medtem pa jim zagotavljajo različne stopnje interakcije. Poleg številnih prednosti, ki jih je prinesla uporaba tehnologije v kartografiji, se pojavljajo tudi določene slabosti. V današnjih časih mora imeti kartograf veliko znanj z različnih področij, predvsem pa mora biti spreten in v koraku s tehnologijo, ki napreduje z vsakim dnem. Pojavljajo se tudi druge teţave, in sicer, da lahko vsak kartografski nestrokovnjak pristopi k izdelavi karte in tako pride do velikega števila neustreznih kartografskih prikazov na trgu.

Današnje potrebe po kartah so različne, vendar velja, da je povpraševanje po turističnih kartah v porastu, posebej ko govorimo o spletnih kartah. Karte predstavljajo odličen izvor informacij za izbrano lokacijo na enem mestu, tako za tuje kot tudi za domače turiste.

Cilj diplomske naloge je izdelati interaktivno statično spletno karto, ki bo dostopna za uporabo na zaslonu, ter tudi karto, tiskano na papirju s pomočjo najpodrobnejših in aţurnih podatkov, pridobljenih z lastnim posnetkom terena, zajetim s pomočjo daljinsko vodenega letalnika.

Kot vir za izdelavo karte smo uporabili podatke Geodetske uprave RS ter letalske posnetke, pridobljene na terenu dne 22.4.2021. Terenski ogled in snemanje stanja v naravi smo izvedli predvsem zaradi sprememb na terenu in ugotavljanja dejanskega stanja v naravi.

Zaradi vse večjega zanimanja za jezero Jasna kot turistične destinacije sem se v sodelovanju z mentorji odločila za izdelavo podrobne turistične karte jezera in njegove oţje okolice s poudarkom na vsebini, ki bo uporabna turistom.

Jezero Jasna (Slika 1) se nahaja v alpski dolini v neposredni bliţini Kranjske Gore ob Vršiški cesti, ki vodi na najvišji cestni prelaz v Vzhodnih Julijskih Alpah. Jezero Jasna je ime dveh med seboj povezanih umetnih jezer, ki sta urejeni za potrebe turizma ob sotočju Velike in Male Pišnice. Pišnica je gorski potok, sestavljen iz dveh krakov, ki se zdruţita pri jezeru Jasna in se v Kranjski gori izliva v Savo Dolinko. Ob sotočju se nahaja še Hidroelektrarna Kranjska Gora. Okoli jezera so speljane sprehajalne in gozdne poti. Jezero Jasna je čudovito v vseh letnih časih, znano je po ostrih zimah in sveţih poletjih, ter je kot tako idealna turistična destinacija [7].

(14)

2 Vukalić, A. 2021. Izdelava turistične karte jezera Jasna in okolice.

Slika 1: Jezero Jasna (lastni vir)

(15)

OSNOVNI POJMI KARTOGRAFIJE 2

2.1 Definicija in osnovne naloge kartografije

Kartografijo definiramo kot znanost o zgodovini, načinu prikaza, izdelavi, oblikovanju, uporabi in vzdrţevanju kart in ostalih kartam sorodnih prikazov površja Zemlje, ostalih nebesnih teles ali njihovih delov, pa tudi prikaz stanj ali pojavov povezanih s temi površinami [3].

Med osnovne naloge kartografije uvrščamo naslednje:

 informiranje javnosti o stanju prostora,

 zagotavljanje ustreznega upodabljanja verodostojnih podatkov za konkretni namen in

 prispevanje k ustreznem prepoznavanju upodobljenih podatkov [3].

Po definiciji Mednarodnega kartografskega zdruţenja (ICA) iz leta 2003 je kartografija veda, ki se ukvarja z umetnostjo, znanostjo in tehnologijo izdelave in uporabe kart.

2.2 Kartografski prikazi

Z besedo kartografski prikazi predstavljamo karte in kartam sorodne prikaze. Karta je pomanjšan, posplošen, pogojno deformiran in pojasnjen prikaz površine Zemlje ali drugih nebesnih teles in njihovih delov ter pojavov, ki so kakorkoli prostorsko povezani s temi površji [3].

Uporabniku karta mora omogočiti:

 matematično določljivost lege in medsebojnih odnosov,

 pomensko pravilno prepoznavo in kategorizacijo in

 časovno opredelitev [3].

2.3 Vrste kart

Karte lahko delimo glede na območje prikaza, vsebino, namen uporabe, način uporabe, merilo, format in še kaj. Med najpomembnejše delitve kart sodi razdelitev kart po vsebini. Po vsebini karte delimo na splošne geografske karte in tematske karte.

2.3.1 Splošne geografske karte

Splošne geografske karte prikazujejo splošne elemente na zemeljskem površju. Vsi elementi na karti so upodobljeni v skladu z njihovim pomenom in velikostjo, noben element ni posebej poudarjen in nobena vsebina na karti ne izstopa. Med splošne geografske karte uvrščamo naslednje:

 topografske karte v velikih merilih,

 pregledne topografske karte v srednjih merilih in

 geografske karte v majhnih merilih [4].

(16)

2.3.2 Tematske karte

Tematske karte poudarjajo eno ali dve posebnosti (tematiki), medtem ko se ostale značilnosti načrtno zanemarjajo, ali pa se pojavljajo v omejenem obsegu in sluţijo kot geografska osnova za orientacijo tematike v prostoru. V vsakdanjem ţivljenju se najpogosteje srečujemo prav s tematskimi kartami.

Med tematske karte uvrščamo:

 fizično - geografske,

 socialno - ekonomske ter

 tehnične karte in načrte [4].

Karta jezera Jasna sodi med socialno - ekonomske tematske karte, natančneje med turistične karte.

2.4 Spletne karte

Druga pomembna delitev kart je zagotovo delitev na analogne in digitalne oziroma spletne karte.

Analogna karta predstavlja karto, dostopno v fizični obliki, medtem ko je digitalna karta dostopna za uporabo na zaslonu oziroma na spletu.

Kartografija in kartografski prikazi so skozi leta vse bolj napredovali, medtem ko so z razvojem interneta digitalni kartografski prikazi dosegli vrhunec uporabe. Na začetku je večina spletnih kart predstavljala samo skenirane rastrske karte z moţnostjo pregledovanja. Danes so vse bolj zastopane interaktivne karte, ki omogočajo več funkcij kot le sam pregled na zaslonu [11], [12].

Obstajata dve osnovni vrsti spletnih kart, in sicer statične in dinamične karte, katere naprej ločimo še na interaktivne spletne karte, ki uporabniku omogočajo določeno stopnjo interakcije in spletne karte, namenjene samo gledanju [11], [12]. Delitev spletnih kart je detajlno prikazana na grafikonu 1.

Grafikon 1: Delitev spletnih kart

(17)

2.4.1 Statične spletne karte

Statične spletne karte omogočajo uporabniku le pregled vsebine, brez dodatne moţnosti interakcije.

Interaktivne statične spletne karte uporabniku omogočajo izvajanje postopkov povečave in pomanjšave, iskanja in premikanja po karti ali povezav do drugih spletnih stran, ki vsebujejo dodatne informacije o izbranem objektu, kot so različne slike, video posnetki, druge karte, in podobno [11].

2.4.2 Dinamičme spletne karte

Dinamične spletne karte lahko delimo tudi na interaktivne karte in karte, namenjene samo gledanju.

Dinamične spletne karte, ki so namenjene samo gledanju, so najbolj zastopane v meteorologiji, na tovrstni karti se namreč lahko prikazujejo vremenske spremembe v določenem časovnem obdobju. Ta vrsta kart vsebuje določeno vrsto animacije, ki jo uporabnik lahko samo gleda. Najboljši primer je meteorološka karta, na kateri je vidna prikritost z oblaki. Takšna karta za podlago uporablja satelitski posnetek, medtem ko je pokritost z oblaki predstavljena z animacijo, ki se giblje s časom [11].

Dinamične interaktivne karte so najbolj redke karte, ki poleg tega, da vsebujejo različne animacije, uporabniku omogočajo tudi številne funkcije, kot so 3D prikaz, gibanje skozi prostor (street view) in mnoge druge [12].

V našem primeru smo izdelali statično spletno karto, ki omogoča interakcijo z uporabnikom.

(18)

IDEJNI NAČRT 3

Idejni načrt pripravimo, preden se lotimo postopka izdelave karte. V njem določimo osnovne smernice, potrebne pri izdelavi karte:

 obliko karte, glede na način uporabe,

 grobo določitev obsega karte in merilo ter

 vrsto karte glede na vsebino, ki bo prikazana [3].

3.1 Oblika uporabe karte

Karta je pripravljena za uporabo v digitalni in analogni obliki. Karta v analogni obliki je tiskana na formatu lista A3. Karta v digitalni obliki je dostopna za uporabo na računalniškem zaslonu z moţnostjo štiristopenjske povečave. Za določene elemente na karti, kot so restavracije, prenočišča, bari in kulturne znamenitosti, je omogočen dostop do dodatnih informacij, do katerih pridemo s klikom na posamezen element na zaslonu.

3.2 Obseg območja in merilo karte Karta zajema širše območje jezera Jasna.

Karta je tiskana v merilu 1:3000 in je izdelana v novem drţavnem koordinatnem sistemu D96/TM.

3.3 Vrsta karte

Karta sodi med socialno - ekonomske tematske karte, natančneje med turistične karte s poudarkom na vsebini, ki je zanimiva in uporabna za turiste.

(19)

REDAKCIJSKI NAČRT 4

Redakcijska dela predstavljajo najbolj pomembno fazo pri izdelavi kart. Cilj redakcijskih del je pridobitev redakcijskega načrta karte, ki je avtorsko delo in je zato avtorsko zaščiten. V redakcijskem načrtu so podrobno opisani vsi koraki, potrebni za izdelavo ustrezno oblikovane, geografsko pravilne, popolne ter uporabne karte [3].

Redakcijska dela se v splošnem delijo na dve skupini:

 splošna redakcija dela in

 posebna redakcijska dela.

Splošna redakcijska dela obsegajo določitev:

1. Namena, oblike in vrste karte,

2. Tehnologije izdelave in reprodukcije karte, 3. Matematičnih osnov karte,

4. Kategorizacije geografskih elementov karte, 5. Izbora in analize kartografskih virov, 6. Vsebine karte,

7. Načina prikaza posameznih objektov in pojavov (kartografski znaki), 8. Zemljepisnih imen in ostalih napisov ter krajšav,

9. Kriterijev generalizacije za posamezne objekte in pojave ter 10. Oblikovanje karte kot celote [3].

Posebna redakcijska dela predstavljajo podrobnejšo določitev splošnih redakcijskih rešitev na posameznih omejenih področjih in se uporabljajo predvsem pri obseţnih kartah, kar ni slučaj pri naši karti [3].

4.1 Namen, vrsta in oblika karte

Namen izdelave karte je podroben prikaz turistične vsebine jezera in neposredne okolice z uporabo najbolj podrobnih in aţurnih podatkov pri njeni izdelavi. Karta se po vrsti umešča med socialno - ekonomske tematske karte. Končni izdelek je uporabnikom dostopen kako v digitalni kot tudi v analogni obliki. Analogna karta je izdelana za natis na listu formata A3. Za list formata A3 smo se odločili zaradi standardne dimenzije lista ter podrobnejšega prikaza območja.

4.2 Tehnologija izdelave in reprodukcije karte

Karta je izdelana s pomočjo programske opreme OCAD 12. OCAD je programska oprema za izdelavo različnih vrst kart in načrtov

(20)

4.3 Matematična osnova karte

4.3.1 Geodetska osnova (geodetski datum)

Karta je izdelana v novem drţavnem koordinatnem sistemu D96/TM, ki je v Sloveniji v uporabi ţe nekaj let. Za referenčno ploskev se uporablja elipsoid GRS80 iz leta 1979. Elipsoid GRS80 je rotacijski elipsoid, ki je podan z veliko polosjo, ki meri točno 6.378.137 m, mala polos pa je izpeljana količina in meri 6.356.752,31414 m. GRS80 je kratica za geodetski referenčni sistem 1980, ki je bil sprejet leta 1979 s strani Mednarodne zveze za geodezijo in geofiziko (IUGG); definira štiri osnovne geofizikalne parametre Zemlje, in sicer veliko polos, geocentrično gravitacijsko konstanto, dinamični faktor oblike in kotno hitrost [2].

4.3.2 Kartografska projekcija

Koordinatni sistem temelji na transverzalni (prečni) Mercatorjevi projekciji, ki je konformna projekcija, pri kateri se ohranjajo koti, ostale deformacije naraščajo z oddaljenostjo od dotikalnega (srednjega) meridiana. Transverzalna (prečna) Mercatorjeva kartografska projekcija je danes splošno uveljavljeno ime za Gauß-Krügerjevo projekcijo [2], [14].

Parametri drţavnega koordinatnega sistema so podani v preglednici 1.

Koordinate oziroma osi novega drţavnega koordinatnega sistema sta:

 e (angl. easting) – usmerjena proti vzhodu

 n (angl. northing) – usmerjena proti severu

Višine na karti so podane v novem drţavnem višinskem sistemu z imenom Slovenski višinski sistem 2010 (SVS2010) v višinskem datumu Koper [2].

Karta je orientirana v smeri kartografskega severa.

Preglednica 1: Parametri drţavnega koordinatnega sistema

Oznaka kartografske projekcije TM – prečna Mercatorjeva projekcija

Oznaka koordinatnega sistema D96/TM

Referenčna ploskev Elipsoid GRS80

Številka cone 5 (vendar je ne označujemo)

Širina cone 3° 15'

Geografska dolţina srednjega meridiana cone 15°

Geografska širina izhodiščne paralele 0°

Linijsko merilo na srednjem meridianu 0,9999 Navidezni pomik proti severu „false northing“ -5.000.000 m Navidezni pomik proti vzhodu „false easting“ 500.000 m

(21)

4.4 Kategorizacija geografskih elementov

Jezero Jasna leţi v alpski dolini v neposredni bliţini sotočja Velike in Male Pišnice. Nahaja se na 830m nadmorske višine, na skupni površini 2 ha. Poleg jezera in reke je na karti prikazano tudi naselje skupaj s pomembnimi objekti, kot so restavracije in prenočišča. Vsa pomembna območja, kot so plaţa ob jezeru, parkirišča in druge pomembne površine, so prav tako ustrezno označene in prikazane.

Prikazani so tudi gozdovi in travniki. Tik ob jezeru poteka regionalna cesta, ki vodi do prelaza Vršič.

Poleg regionalne tu poteka tudi lokalna cesta, ki omogoča dostop do skoraj vseh objektov v naselju, ter tudi številne gozdne in sprehajalne poti. Jezero in Pišnica leţita v dolini, nato pa se relief na vseh straneh vzpenja. Razgibanost terena je predstavljena s plastnicami, in sicer tako z glavnimi kot z osnovnimi. Ekvidistanca glavnih plastnic znaša 50 m in glavne plastnice so na karti označene z številčnimi oznakami. Ekvidistanca osnovnih plastnic znaša 10 m, te pa so prikazane brez številčnih oznak.

4.5 Izbira in analiza kartografskih virov

Kartografske vire izbiramo glede na območje ter podrobnost prikaza, poreklo, dostopnost in aţurnost podatkov. Glede na način uporabe ločimo naslednje tri skupine virov:

 osnovni viri,

 dopolnilni viri in

 pomoţni viri [3].

4.5.1 Osnovni viri

Osnovni viri so viri, ki zajemajo večji del vsebine, ki jo ţelimo prikazati. Uporabimo jih kot neposredno osnovo pri izdelavi karte [3].

Za osnovni kartografski vir so bili uporabljeni podatki Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS), pridobljeni na portalu E-Prostor. S portala so prevzeti podatki za ceste, vode, stavbe in podatki digitalnega modela višin (DMV 5), na osnovi katerih so kasneje izdelane plastnice.

Natančnost DMV 5 je 1 m na odprtih območjih in 3 m na zaraščenem terenu. Ker je naše območje relativno majhno, smo pri izdelavi plastnic potrebovali samo en list, in sicer list z oznako VTB0939.

Naslednji korak je bil uvoz vektorskih podatkov, ki jih je bilo nato potrebno modelirati ločeno po slojih.

4.5.2 Dopolnilni viri

Dopolnilni viri se uporabljajo za dopolnitev vsebine, ki na osnovnem viru ne obstaja, je neustrezna ali časovno zastarela [3].

Za dopolnilni vir je uporabljen ortofoto posnetek ločljivosti 5 cm, ki smo ga izdelali pri terenskem ogledu območja. S pomočjo posnetka smo brez večjih teţav opazili vse spremembe in pomanjkljivosti podatkov, pridobljenih na portalu E-prostor.

(22)

4.5.3 Pomožni viri

Pomoţni viri predstavljajo podatke, ki jih ne uporabimo neposredno za dopolnitev vsebine, temveč nam koristijo kot pojasnitev določene vsebine na obravnavanemu območju.

Kot pomoţni viri so uporabljeni podatki o znamenitosti kraja, pridobljeni na različnih spletnih straneh, kot so wikipedia in različne spletne strani o Kranjski Gori. Podatki o poteku gozdnih poti so pridobljeni na spletnih straneh, kot so PZS (https://www.pzs.si/), Pešpoti (http://www.pespoti.si/) ipd.

4.6 Vsebina karte

Izdelano karto jezera Jasna uvrščamo med socialno – ekonomske tematske karte, na kateri so posebej poudarjene naslednje tematske skupine:

 turistična vsebina: restavracije, prenočišča in gostilne,

 gozdne in sprehajalne poti,

 kulturne in naravne znamenitosti in

 območja za počitek in rekreacijo.

Poleg tematske vsebine vsebuje karta tudi naslednje elemente splošno – geografske vsebine:

 naravni elementi: vodovje, relief in rastje,

 zgrajeni elementi: naselja in posamezni grajeni objekti, prometne povezave ali komunikacije ter drugi grajeni objekti,

 zemljepisna imena in drugi napisi ter

 medokvirno in izvenokvirno vsebino karte.

4.7 Načini prikaza posameznih objektov in pojavov (kartografski znaki)

Prikazani objekti (topografski objekti) so resnični, vidni elementi ali krajinski pojavi, ki jih je mogoče pridruţiti določeni celoti, jih prostorsko in geometrijsko nedvoumno določiti, jih z atributi podrobneje kvantitativno in kvalitativno opisati in jim dodeliti ime [13].

Relief terena in terenski objekti tvorijo dve osnovni skupini topografskih elementov, katere delimo na naravne in antropogene elemente. Z besedo teren ali zemljišče je določen del zemeljskega površja z vsemi pripadajočimi vzpetinami, kotlinami in ravninami, z rastjem, vodami, komunikacijami, naselji in vsemi drugimi naravnimi in umetnimi objekti [4].

4.7.1 Naravni elementi

Med naravne elemente štejemo objekte in pojave na zemljišču, ki so nastali z naravnim procesom, oziroma so jih ustvarile naravne sile in niso nastali pod neposrednim vplivom človeka. V naravne elemente uvrščamo:

 vodovje (hidrografija),

 pokritost (poraščenost – vegetacija in vrsta tal) in

 oblikovitost zemljišča (relief) [4].

(23)

4.7.1.1 Vodovje

Z besedo vodovje imenujemo vse naravne oblike pojavljanja vode, bodisi da gre za stoječe ali tekoče vode, ter tudi vse objekte in pojave, ki vsebujejo ali so neposredno vezani na vodo. Vode so na karti prikazane s površinskimi (jezero) in linijskimi znaki (reka, potok). V preglednici 2 so prikazani uporabljeni ploskovni in linijski znaki za prikaz vodovja na karti.

Preglednica 2: Znaki, uporabljeni za prikaz vodovja na karti

POJAVA ZNAK OBLIKA

Jezero Ploskovni znak

Reka Linijski znak

Reka – oţja Linijski znak

Potok Linijski znak

Smer toka reke

Linijski znak

4.7.1.2 Rastje

Med pokritost tal prištevamo rastje (vegetacijo) in vrsto tal, to so poplavljene, močvirne, peščene in druge površine.

Rastje je na karti prikazano s površinskimi znaki in je v našem primeru razdeljeno v pet skupin, in sicer gozd (iglasti gozd), skalovje, travnike, prodišča in plaţe.

Rastje smo na karti prikazali s pomočjo ploskovnih znakov, ki so prikazani v preglednici 3.

(24)

Preglednica 3: Znaki, uporabljeni za prikaz rastja na karti

POJAVA ZNAK OBLIKA

Gozd Ploskovni znak

Travniki Ploskovni znak

Skalovje Ploskovni znak

Prodišče Ploskovni znak

Plaţa Ploskovni znak

4.7.1.3 Relief

Oblikovitost zemljišča (relief) predstavlja sklop vseh vzpetin, ravnin in kotlin na zemeljskem površju [4].

Razgibanost terena je prikazana na osnovi senčenja, ki je kasneje uporabljeno kot podlaga v rastrski obliki, ter s pomočjo plastnic, ki so prikazane kot vektorski podatek. Senčenje je izdelano s pomočjo podatkov DMV 5 in je uporabljeno v ozadju karte s prosojnostjo 70 %.

Plastnice ali izohipse predstavljajo črte, ki povezujejo točke z isto nadmorsko višino [3].

Plastnice smo kategorizirali na:

 glavne plastnice, katerih ekvidistanca znaša 50 m in

 osnovne plastnice, katerih ekvidistanca znaša 10 m.

Relief smo na karti prikazali s pomočjo linijskih in točkovnih znakov, ki so prikazani v preglednici 4.

(25)

Preglednica 4: Znaki, uporabljeni za prikaz reliefa na karti

OBJEKT / POJAV ZNAK OBLIKA

Glavne plastnice Linijski znak

Osnovne plastnice Linijski znak

Breţine Linijski znak

Trigonometrična točka Točkovni znak z

polnilom

Vrh

Točkovni znak z polnilom

4.7.2 Zgrajeni objekti

Zgrajeni ali antropogeni objekti predstavljajo objekte, ustvarjene s strani človeka in jih brez človeške dejavnosti ne bi bilo. To so predvsem stanovanjski, javni in industrijski objekti ter komunikacije [4].

4.7.2.1 Pozidana območja

Med pozidana območja uvrščamo vse vrste objektov ter naselja. Objekte delimo po namenu uporabe na stanovanjske, gospodarske in socialno - kulturne objekte. Na našem območju prevladujejo objekti, ki so namenjeni za stanovanje.

Pozidana območja so prikazana s ploskovnimi znaki, ki so podrobneje pojasnjena v preglednici 5.

Preglednica 5: Znaki, uporabljeni za prikaz pozidanih območjih na karti

Pozidano območje Ploskovni znak

Stavbe Ploskovni znak

(26)

4.7.2.2 Prometne povezave

Z besedo prometnice oziroma prometne povezave imenujemo vse objekte in naprave, ki sluţijo prometu, torej spremembi lokacije oseb, blaga, novic in energije. Promet se lahko izvaja na vodi, na kopnem ali v zraku. Kopenski promet poteka predvsem po cestah. V našem primeru so prometne povezave razdeljene v dve skupini, in sicer na regionalne in lokalne ceste.

Prometne povezave na karti smo prikazali z linijskimi znaki, ki so podrobneje opisani v preglednici 6.

Preglednica 6: Znaki, uporabljeni za prikaz prometnih povezav na karti

Regionalna cesta

Linijski znak

Lokalna cesta

Linijski znak

4.7.2.3 Grajeni objekti na prometnicami in vodami

Na primeru jezera Jasna vidimo nekaj različnih vrst objektov na prometnicah in vodah, ki so prikazani v preglednici 7.

Preglednica 7: Znaki, uporabljeni za prikaz grajenih objektov na prometnicah in vodah na karti

Zidani most Linijski znak

Most za pešce Linijski znak

Prepust na cesti Linijski znak

Pomol Linijski znak

Betonska pregrada Linijski znak

(27)

4.7.3 Tematska vsebina

4.7.3.1 Turizmu namenjeni objekti

Zaradi relativno majhnega območja prikaza nismo imeli veliko dela z različnimi tematskimi skupinami objektov.

Med tematsko skupino objektov smo uvrstili objekte, ki so pomembne za turizem in rekreacijo:

restavracije, prenočišča, gostilne, parkirišča, kulturne, naravne znamenitosti ipd.

Večino znakov, uporabljenih za prikaz tematske vsebine, smo prevzeli iz programa OCAD, ter jih nato nekoliko preuredili. Znake, ki jih nismo našli v programu, kot so na primer znaki za mlin, razgledno točko, tuš, in plaţo, smo izdelali sami.

V preglednici 8 smo prikazali vse znake, uporabljene za prikaz tematske vsebine.

Z vijolično barvo smo predstavili predvsem objekte, namenjene gostinstvu ter kulturnim in naravnim znamenitostmi. Znaki v modri barvi predstavljajo objekte in pojave, namenjene prostemu času in rekreaciji.

Preglednica 8: Znaki, uporabljeni za prikaz tematske vsebine na karti

Prenočišča Točkovni znak s polnilom

Restavracije Točkovni znak s polnilom

Gostilne Točkovni znak s polnilom

Kulturne znamenitosti

Točkovni znak s polnilom

Mlin Točkovni znak s polnilom

WC Točkovni znak s polnilom

Parkirišče Točkovni znak s polnilom

Razgledna točka Točkovni znak s polnilom

(28)

Kajak Točkovni znak s polnilom

Naravno kopališče

Plaţa

Tuš Točkovni znak s polnilom

4.7.3.2 Prikaz planinskih in sprehajalnih poti

V bliţini Jasne se nahaja nekaj zanimivih označenih in neoznačenih planinskih poti ter pot, ki je namenjena sprehajanju okoli samega jezera. V preglednici 9 smo prikazali uporabljene linijske znake na karti za prikaz omenjenih poti.

Preglednica 9: Znaki, uporabljeni za prikaz planinskih in sprehajalnih poti na karti

Markirana planinska pot Linijski objekt

Neoznačena planinska

pot Črtkani linijski objekt

Sprehajalna pot Črtkani linijski objekt

4.8 Kategorizacija zemljepisnih imen in ostalih napisov

Zemljepisna imena in ostali napisi sluţijo kot pomoč uporabniku za laţjo orientacijo na karti. Napisi morajo biti ustrezno oblikovani v skladu z vsebino, ki jo ţelimo prikazati, saj na nekaterih kartah napisi predstavljajo več kot polovico podatkov. Z ustrezno izbiro oblike in velikosti pisave moramo ločiti pomembnejše napise od manj pomembnih. Napise oblikujemo na način, da upoštevamo njihove značilnosti, obliko pisave, velikost pisave ter pravilnost zapisa [4]. Napise lahko ustvarimo kot tekstovne znake ali kot linijske tekstovne znake. Linijski tekstovni znaki se od tekstovnih razlikujejo v tem, da besedilo izpisujemo vzdolţ linije, krivulje, elipse ali kroga. Uporabljamo jih predvsem za prikaz imen reka ali ulic, medtem ko tekstualne znake uporabljamo za prikaz mest, naselij ali v

(29)

izvenokvirni vsebini karte. Pri oblikovanju napisov je pomembna tudi sama barva znaka. Tako imena vodovja prikazujemo v modri barvi, višine plastnic pa v rjavi barvi. Za mesta, naselja, hribe in prometne povezave smo uporabljali napise v črni barvi.

Uporabljene tekstualne znake za prikaz zemljepisnih imen in ostalih napisov smo predstavili v preglednici 10.

Preglednica 10: Znaki, uporabljeni za prikaz zemljepisnih imen in ostalih napisov na karti

Jezero Tekstualni znak

Reka Tekstualni znak

Plaţa Tekstualni znak

Cesta Tekstualni znak

Hribi Tekstualni znak

Glavne plastnice Tekstualni znak

(30)

4.9 Generalizacija posameznih objektov in pojavov

Ime generalizacija prihaja iz latinske besede generalis in pomeni posplošitev oziroma splošnost [12].

Kartografska generalizacija je ustvarjalni proces posploševanja vsebine karte, ki se uporablja pri načrtovanju in pri samem postopku izdelave karte. Osnovni dejavniki, od katerih je odvisna stopnja generalizacije, so merilo karte, namen in način uporabe karte. Merilo je najbolj pomemben dejavnik, od katerega je odvisna stopnja generalizacije, za katerega velja splošno pravilo: manjše kot je merilo, višja je stopnja generalizacije. S prikazom zemeljskega površja v majhnih merilih se posledično zmanjšuje moţnost detajlnega prikaza vseh objektov in pojavov z ustrezno ohranitvijo berljivosti karte. Zato je iz vse mnoţice podatkov na terenu potrebno logično izbrati ustrezen obseg podatkov, ki se lahko pregledno prikaţejo na karti. Kartografska generalizacija se izvaja v skladu z vnaprej določenimi kriteriji, ki so pa tako kvalitativni kot kvantitativni [4].

4.9.1 Izbiranje in redukcija

Postopek izbiranja in redukcije je najbolj pomemben postopek kartografske generalizacije, ker v njem odločamo, ali bomo določeni objekt prikazali na karti ali ne. Z omenjenim postopkom določimo osnovne podatke, ki bodo prikazani na karti, načela prioritete v primeru, kadar bi morali dva znaka prikazati na istem mestu, in izjeme, kjer lahko zaradi pomena vključimo tudi objekte, katere bi drugače izpustili [4].

Pri izbiri objektov, kateri bodo prikazani na karti se uporablja naslednja enačba:

√ (1)

Kjer je:

S – število vseh objektov, prikazanih na izvorni (Si) in novi karti (Sn) M – modul merila izvorne (Mi) in nove karte (Mn)

Zaradi relativno velikega merila in majhnega območja prikaza nam postopka izbire in izpuščanja elementov ni bilo potrebno uporabljati v veliki meri.

4.9.2 Združevanje in prehod na pogojni znak

Zdruţevanje in prehod na pogojni prikaz prideta do izraza predvsem pri izdelavi karte manjšega merila iz karte večjega merila. Osnovni namen postopka zdruţevanja je čim večja stopnja preglednosti in berljivosti karte [4].

V našem primeru ni bilo potrebe po zdruţevanju in prehodu na pogojni prikaz, saj je karta izdelana v relativno velikem merilu, v katerem so vsi objekti vidni in ločljivi.

(31)

4.9.3 Geometrično poenostavljanje

Geometrično poenostavljanje se v večini primerov uporablja pri generalizaciji linijskih objektov, poznamo pa tudi poenostavljanje pri površinskih objektih. S pomočjo postopka geometričnega poenostavljanja linijskih objektov na poteku linije izločimo detajle, katerih velikost bi bila na karti pod pragom vidnosti. Linije, dobljene na ta način, bistveno izboljšujejo preglednost karte. Paziti moramo samo, da poenostavljamo smiselno in da upoštevamo značaj poteka krivulje, ter da linije s številnimi detajli nikakor ne poenostavimo v ravne linije [4]. Postopek poenostavljanja linijskih objektov lahko opišemo tudi kot postopek glajenja linij. Pri površinskih objektih govorimo o poenostavljanju njihovih obrisov ali kontur.

Postopek poenostavljanja vseh geografskih objektov poteka na različne načine, tako ločimo med poenostavitvijo prometnic, vodotokov, gozdnih meja ali plastnic. Pomembno je omeniti tudi, da postopek geometričnega poenostavljanja povzroča spremembo poloţaja in se s tem posledično poslabša poloţajna natančnost poenostavljenega objekta na račun izboljšave preglednosti.

Na karti jezera Jasna smo postopke poenostavljanja izvedli tako na linijskih kot tudi na površinskih objektih. Za primer linijskih objektov smo poenostavljali predvsem prometnice in plastnice. Pri površinskih objektih so poenostavljeni obrisi nekaterih stavb.

Primer poenostavljanja površinskih objektov je prikazan na sliki 2.

Slika 2: Prikaz stavb pred in po postopku geometričnega poenostavljanja

4.9.4 Postopek premikanja

Kot posledica do sedaj opisanih postopkov kartografske generalizacije in prikaza s kartografskimi znaki, ki v večini primerov objekte prikazujejo večje kot so v resnici, se pojavi prekrivanje posameznih znakov. Ta problem rešimo s premikanjem posameznih znakov. Pri tem velja načelo, da hidrografija ostane na pravilnem poloţaju, vse ostale objekte po potrebi lahko premikamo, vendar na način, da pri premikanju ohranimo pravilna razmerja med njimi [4]. Drugače povedano, premikanje je postopek, ki ga izvajamo kot posledico v postopku večanja bolj pomembnih objektov na račun prostega prostora, ki je namenjen za prikaz drugih objektov na karti.

V primeru izdelave karte jezera Jasna ni bilo velike potrebe za premikanje objektov. Kot posledica poenostavljanja linijskih objektov (prometnic) smo morali nekatere stavbe premakniti. Premikanje smo izvedli tako, da smo v čim večji meri ohranili poloţajno točnost premaknjenih objektov. Primer premikanja je prikazan na sliki 3.

a) Pred postopkom poenostavljanja b) Po postopku poenostavljanja

(32)

Slika 3: Prikaz objektov in prometnic pred in po postopku premikanja

4.10 Oblikovanje karte kot celote

Karte se izdelujejo za različne namene, od tehničnih, znanstvenih, umetniških, komunikacijskih, grafičnih, do trţnih. Pri oblikovanju karte je pomembno, kateremu namenu uporabe dajemo prednost oziroma v katere namene se bo karta uporabljala. Bistvo oblikovanja karte je doseganje kompromisa med karto kot matematično definirano površino in karto kot prikazom geografskih objektov in pojavov [4].

Notranja vsebina karte je sestavljena iz ustrezne razporeditve kartografskih pogojnih znakov. Pri oblikovanju kartografskih znakov osnovne grafične elemente (točko, linijo, ploskev) spreminjamo s pomočjo Bertinovih grafičnih spremenljivk: barva, oblika, vzorec, smer, velikost in tonska vrednost.

Karto poleg notranje vsebine opremimo tudi z medokvirno in izvenokvirno vsebino, kjer so navedeni podatki, ki olajšajo uporabo karte. Oblikovanje medokvirne in izvenokvirne vsebine je odvisno predvsem od preostalega razpoloţljivega prostora. Obvezni elementi zunanje vsebine karte so predvsem naslov same karte, podatki o avtorju, merilu, uporabljenih virih in datumu izdelave karte.

Poleg obvezne zunanje vsebine lahko karta vsebuje tudi podatke o smeri severa, uporabljenem koordinatnem sistemu ter tudi samo legendo uporabljenih kartografskih znakov. Primer izdelane zunaj okvirne vsebine karte je prikazan na sliki 4.

Slika 4: Prikaz izdelane zunaj okvirne vsebine karte

a) Pred postopkom premikanja b) Po postopku premikanja

(33)

POSTOPEK IZDELAVE KARTE 5

5.1 Karta, natisnjena na papir

Na samem začetku smo v idejnem načrtu določili osnovne smernice za izdelavo karte. Nato smo pri postopku izdelave redakcijskega načrta izbrali ustrezno programsko opremo, ki nam bo omogočala uspešno izvedbo zastavljenega cilja. Karto smo izdelali s pomočjo programa OCAD, ki omogoča tako izdelavo analognih kot tudi digitalnih kart. OCAD je program, s katerim lahko izdelujemo karte z vnaprej pripravljenimi kartografskimi znaki. Poleg ţe obstoječih kartografskih znakov je moţna tudi izdelava lastnih kartografskih znakov za namene poljubne vrste karte. V primeru turistične karte jezera Jasna smo uvozili in prilagodili del znakov, ki so bili ţe vnaprej pripravljeni. V glavnem so bili znaki prevzeti iz turističnih kart, na primer znaki za restavracije, prenočišča, parkirišče, WC in drugi podobni znaki. Vse preostale znake, tako točkovne kot tudi linijske in ploskovne, smo izdelali sami.

Preden smo se lotili izdelave nove karte v OCAD-u, je bilo najprej potrebno definirati merilo karte ter izbrati ustrezen koordinatni sistem in kartografsko projekcijo. Naslednji korak je bila nastavitev barv, pri katerih je potrebno paziti na vrstni red, saj nam ta pove, katera barva se bo na zaslonu pokazala na vrhu in katera bo prekrita.

Nato je sledil uvoz izbranih podatkov s portala E-prostor. Podatke za ceste, stavbe in vodovje smo prevzeli v vektorski obliki. Ceste oziroma prometno omreţje in hidrografijo smo prevzeli iz »Zbirke topografskih podatkov (DTM)« v obliki SHP. Iz »Katastra stavb« smo prevzeli podatke o stavbah. Ker se navedeni vektorski podatki nanašajo na celotno Slovenijo, je bilo potrebno obrezati podatke na naše obravnavano območje.

Rastje, točneje gozd, travnike in jase, smo ročno vektorizirali na podlagi ortofota zadnjega stanja.

Planinske poti smo dodajali ročno na podlagi podatkov, pridobljenih na spletnih straneh Planinske zveze Slovenije (PZS) in Pešpoti.

Plastnice smo izdelali na podlagi podatkov »Digitalnega modela višin«. Digitalni model višin je opis reliefa v obliki modela, kjer so podane višine reliefa za vsako vozlišče kvadratne mreţe. Podatki na portalu so dostopni za celotno Slovenijo in so razdeljeni na štiri glavna območja. Ker je jezero Jasna območje v severozahodnem delu, smo najprej prevzeli podatke za celoten severozahodni del Slovenije in smo nato poiskali list, na katerega spada naše obravnavano območje. Izbrano datoteko z višinami smo uvozili v program s pomočjo ukaza »DEM Import Wizard«. Nastavili smo vrednost ekvidistanc in za prikaz plastnic izbrali ţe vnaprej izdelane linijske znake.

Ko smo v program uvozili vse podatke, je sledilo urejanje same vsebine karte. Urejanje smo izvedli sistematično, tako da smo najprej uredili eno vrsto podatkov in se nato lotili urejanja podatkov druge vrste.

V našem primeru smo najprej uredili ceste, ločili smo jih na regionalne in lokalne. Nekatere ceste smo morali premakniti, nekatere tudi ročno dodati. Enako je bilo pri stavbah, kjer smo nekaterim spremenili lego, saj so se prekrivale s cestami. Nekatere smo na novo dodali, nekaterim smo tudi poenostavljali obrise. V naslednjem koraku smo ročno vektorizirali območje gozda in jas na podlagi ortofota (DOF). Planinske poti, ki smo jih razdelili na markirane, označene in neoznačene, smo narisali na podlagi podatkov Planinske zveze Slovenije in ortofota.

Za namen natančne določitve toka Velike in Male Pišnice ter velikosti samega jezera smo na koncu za vodovje uporabili podatke, pridobljene na terenu s pomočjo letalskega posnetka. Posnetek, pridobljen na terenskem ogledu, nam je bil v veliko pomoč tudi pri ugotovitvi točnega poteka sprehajalnih poti

(34)

ter objektov okrog jezera. V poglavju 6.2 so prikazane nekatere razlike glede na podatke, ki so bili pridobljeni na portalu E-prostor.

V naslednjem koraku smo dodali še tematsko vsebino, za katero smo imeli ţe vnaprej pripravljene znake. Poleg tematske vsebine, ki je zanimiva za turiste (restavracije, znamenitosti, prenočišča, območja kajakaštva, ipd.) smo prikazali tudi druge pomembne objekte na reki ter jezeru in v okolici jezera. Na koncu smo se ukvarjali še s postavitvijo zemljepisnih imen.

Ko smo bili z vsebino karte zadovoljni, smo se lotili še izdelave izvenokvirne vsebine karte, ki je prikazana na sliki 4. V to vsebino štejemo naslednje elemente: naslov, podatke o avtorju, uporabljene vire, datum izdelave karte, smer severa in podatke o uporabljenem koordinatnem sistemu. Tako izdelano in oblikovano karto smo najprej natisnili in pregledali, če vsebuje še kakšne pomanjkljivosti ali nepravilnosti.

5.2 Interaktivna spletna karta

Po izvaţanju in pregledu analogne karte smo se lotili postopka izdelave digitalne karte. Začetni korak pri izdelavi spletne karte je vzpostavitev baze podatkov. Preden se lotimo izdelave baze podatkov, je potrebno definirati, na podlagi katerih tematskih skupin bo moţno iskanje po vsebini karte.

V našem primeru smo se odločili, da bomo objekte razdelili na naslednje tematske skupine:

 restavracije,

 prenočišča,

 gostilne,

 znamenitosti in

 razgledno točko.

Vsaka izmed omenjenih skupin je ostvarjena kot posebna DBF datoteka. Pomembno je, da se vse ustvarjene baze podatkov shranijo znotraj iste mape, znotraj katere je shranjen tudi sam .ocd projekt.

Ko smo ustvarili baze podatkov, smo vsak objekt iz določene skupine pridruţili ustrezni bazi podatkov. Po uspešni vzpostavitvi baze podatkov smo začeli postopek izvaţanja digitalne karte.

Spletna karta je dostopna na povezavi: http://adna.kozmus-t.eu/karta/SPLETNA.html.

.

(35)

PRIMERJAVA PODATKOV, PRIDOBLJENIH NA TERENU, Z OBSTOJEČIMI 6

PODATKI

V okviru diplomske naloge smo izvedli tudi terenski del, v katerem smo osebno preverili stanje v naravi ter del obravnavanega območja posneli s pomočjo daljinsko vodenega letalnika. Posneli smo predvsem območje, za katerega smo mislili, da ga je smiselno preveriti, če so se tam pojavile kakšne spremembe glede na podatke, ki smo jih imeli na razpolago na portalu E-prostor. Osredotočili smo se na območje samega jezera in na tok reke Pišnice. Na podlagi posnetka terena smo izdelali ortofoto z ločljivostjo 5 cm, ki smo ga uporabili kot dopolnilni vir v obliki neposredne podlage v programu.

Podlaga s tako visoko ločljivostjo nam je prišla prav predvsem pri točnem lociranju manjših objektov in pojavov okrog samega jezera. Z izdelavo lastnega posnetka terena smo pridobili predvsem pri aţurnosti podatkov, pri poloţajni točnosti podatkov, boljši prepoznavnosti, popolnosti vsebine in še čem.

6.1 Postopek zajemanja

Daljinsko vodeni letalnik (Slika 5) je v bistvu robot, ki lahko avtonomno leti od ene do druge točke po vnaprej določeni poti in medtem zajema različne vrste podatkov. Sestavljen je iz zračnega plovila z avtopilotom in senzorjev visoke ločljivosti za zajetje podatkov. Uporaba letalnika bistveno zmanjša čas za izvedbo pregleda površja zemlje, poleg tega je uporaben tudi za izdelavo različnih izdelkov, kot

so aerofotografije, 3D modeli objektov, termografske analize stanja objektov in podobno.

Postopek snemanja poteka tako, da operater pred letom pripravi načrt leta s posebnim programom, preveri omejitve letenja na opazovanem območju in tudi morebitne ovire v zraku. Opazovanje se izvede v primernem vremenu in v večini primerov v krajših etapah [15]. Postavili smo tudi oslonilne točke na terenu (Slika 5), ki v bistvu predstavljajo črno - bele tarče, postavljene čim bolj razpršeno po terenu. Število oslonilnih točk je pogojeno z velikostjo in razgibanostjo obravnavanega terena. V našem primeru smo uporabili štiri oslonilne točke. Oslonilne točke potrebujemo za določitev parametrov zunanje orientacije posnetkov in predstavljajo pomemben vhodni podatek pri izdelavi natačnih aeoroposnetkov [20].

Slika 5: Prikaz uporabljene opreme na terenu

a) Oslonilna točka b) Daljinsko vodeni letalnik

(36)

V našem primeru smo kot končni izdelek dobili ortofoto ločljivosti 5 cm, ki je prikazan kot priloga B.

6.2 Pregled opaženih sprememb

V postopku primerjave podatkov s terena in obstoječih podatkov smo ugotovili, da so se zgodile določene spremembe. V primeru vodovja so vidne večje spremembe v toku reke, ki pa je odvisen od letnega časa. Ugotovljenih je tudi nekaj sprememb na pozidanem območju, tako je parkirišče ob cesti na Vršič precej razširjeno v smeri travnika. Dodanih je tudi nekaj stavb, ki niso obstajale v podatkih katastra stavb. Nekatere opaţene spremembe so prikazane na slikah 6 in 7.

Slika 6: Prikaz sprememb v toku reke Pišnice

Slika 7: Prikaz sprememb na pozidanem območju

a) Tok reke na podlagi obstoječih podatkov b) Tok reke na podlagi podatkov s terena

a) Velikost parkirišča po starih podatkih b) Velikost parkirišča po podatkih s terena

(37)

ZAKLJUČEK 7

Turizem je v Sloveniji hitro rastoča gospodarska panoga. Občina Kranjska Gora zavzema tretje mesto na seznamu občin z največjimi turističnimi prihodki, takoj za Piranom in Ljubljano [21]. Kranjska Gora je pomembno turistično ter zimskošportno središče. Okrog starega vaškega jedra je zgrajen nov, večinoma turistični del naselja s hoteli, počitniškimi hišami, rekreacijskimi objekti, trgovinami ter smučarskimi progami in omreţjem kolesarskih in peš poti [22]. Med analizo področja jezera Jasna in Kranjske Gore smo opazili, da podrobna turistična karta tega območja še ne obstaja. Zaradi vse večjega zanimanja turistov za Kranjsko Goro ter predvsem za jezero Jasna smo se odločili za izdelavo turistične karte jezera in širše okolice, s poudarkom na prikazu turistične ponudbe ter pohodniških in sprehajalnih poti. Natančno smo predstavili tudi kulturne znamenitosti, rekreacijske ter razgledne točke.

V sklopu diplomske naloge smo izdelali ter tudi podrobno opisali sam postopek izdelave karte od idejnega načrta do končnega izdelka na podlagi najbolj podrobnih in aţurnih podatkov z obravnavanega območja. Karta je narejena za natis na list A3 ter tudi za uporabo na zaslonu kot interaktivna spletna karta. Z razvojem računalniške tehnologije je omogočen razvoj spletne kartografije. Verjetno najpogosteje uporabljene karte danes so tiste, ki so prosto dostopne na spletu.

Ker je dostop do spletnih kart enostaven in na nek način laţji za uporabo, lahko zagotovo rečemo, da te prevzemajo primat nad uporabo klasičnih tiskanih kart. Še posebej, ko govorimo o turističnih kartah, so interaktivne spletne karte odlična izbira. Eden izmed najboljših načinov za promocijo turizma je zagotovo spletna promocija, zato smo imeli namen ustvariti karto, ki se lahko znajde na spletni strani občine Kranjska Gora ali različnih turističnih agencij. Ţeleli smo narediti izdelek, s pomočjo katerega bi se predstavila turistična ponudba Jasne, tako za turiste kakor tudi za lokalne prebivalce ter za vse ostale zainteresirane uporabnike. Končna izdelka sta dva, eden izmed njih je interaktivna spletna karta s štiristopenjsko povečavo, ki je preprosta za vse tipe uporabnikov.

Interaktivnost karte smo dosegli z dodajanjem povezav na določenih objektih, ki uporabnika preusmerijo na spletno stran, ki vsebuje dodatne informacije o objektu. Brskanje po karti lahko izvajamo na več načinov, bodisi da najprej izberemo določeno tematsko skupino, ki bi jo radi pregledali, in nato v spustnem meniju izbiramo med ponujenimi objekti, ali da direktno vpišemo naziv objekta, ki nas zanima.

Izdelana karta uporabnikom omogoča hiter in enostaven dostop do informacij o vseh turističnih in splošnih objektih na enem mestu. S postavitvijo na splet so te informacije na voljo kadarkoli in kjerkoli v vseh napravah, ki imajo moţnost povezovanja z internetom. Karto se lahko pregleduje s pomočjo pametnega telefona, tabličnega računalnika in računalnika.

Poleg spletne smo izdelali tudi karto v analogni obliki, ki smo jo tiskali na format A3, in je kot taka primerna za postavitev v sami okolici jezera ali v prostorih različnih turističnih organizacij. Za list A3 smo se odločili zaradi njegove standardne dimenzije. Dimenzija lista je bila dovolj velika, da bi obravnavano območje prikazali v večjem merilu, ki je v našem primeru 1:3000. Tudi list A3, zgiban na A4, je pogosto uporabljen in primeren za uporabo na terenu.

Za potrebe diplomske naloge smo tako na koncu izdelali dva izdelka, vsak izmed njiju pa ima pri svoji uporabi tako prednosti kot slabosti, zato smo se odločili, da glede na namen in potrebe uporabnikov izdelamo dve karti – spletno karto ter karto, natisnjeno na papir.

(38)

Eden izmed glavnih ciljev naše diplomske naloge je bila uporaba lastnega posnetka terena kot dopolnilnega vira pri postopku izdelave karte. Ţeleli smo izdelati karto na podlagi dejanskega stanja v naravi oziroma narediti izdelek (turistično karto) z najbolj aţurnim, podrobnim in popolnim virom.

(39)

VIRI 8

[1] E – prostor, Zbirke prostorskih podatkov.

E-prostor - Zbirke prostorskih podatkov (gov.si) (Pridobljeno 11.04.2021.) [2] E – prostor, Drţavni koordinatni sistem D96/TM.

E-prostor - Drţavni koordinatni sistem (D96/TM (ESRS)) (gov.si) (Pridobljeno 11.04.2021.) [3] Petrovič, D. 2020. Prosojnice s predavanj pri predmetu Kartografija.

[4] Petrovič, D. Topografija in kartografija. Ljubljana, Geodetski inštitut Slovenije, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo: 30 str.

[5] Kozmus Trajkovski, K., Petrovič, D. 2020. Navodila za izdelavo projektne naloge – tematska karta. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo: 13 str.

[6] Drţavna topografska karta v merilu 1:25000. Topografski ključ s pojasnili za uporabo. Ljubljana, Republika Slovenija, Ministarstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije: 79 str.

[7] Jezero Jasna, wikipedia.

Jezero Jasna - Wikipedija, prosta enciklopedija (wikipedia.org) (Pridobljeno 25.04.2021.) [8] Jezero Jasna, Kranjska Gora.

Jezero Jasna - Kranjska Gora (tomazgorec.si) (Pridobljeno 25.04.2021.) [9] Jezero Jasna, Kranjska Gora – znamenitosti.

Jezero Jasna | Kranjska Gora (kranjska-gora.si) (Pridobljeno 25.04.2021.) [10] Kartografija: zgodovina, kaj preučuje in čemu sluţi.

KARTOGRAFIJA: ZGODOVINA, KAJ PREUČUJE IN ČEMU SLUŢI - ZNANOST (warbletoncouncil.org) (Pridobljeno 25.04.2021.)

[11] Frančula, N. 2015. Kartografija, GIS in internet. Zagreb: 5 str.

(PDF) Kartografija, GIS i internet (researchgate.net) (Pridobljeno 17.07.2021.) [12] Frančula, N. 2004. Digitalna kartografija. Zagreb: 211 str.

Microsoft Word - Digitalna_kartografija_skripta.doc (irb.hr) (Pridobljeno 17.7.2021.) [13] Šurina, G. Uvod u kartografiju. 9 str.

uvod_Kartografija.pdf (geoskola.hr) (Pridobljeno 17.7.2021.)

(40)

[14] Lapaine, M. Kartografske projekcije. 23 str.

PREDGOVOR (kartografija.hr) (Pridobljeno 11.04.2021.) [15] Snemanje z dronom.

Snemanje z dronom - Dezis (Pridobljeno 17.7.2021.) [16] Pešpoti.

Dobrodošli na strani pespoti.si :: Pešpoti (Pridobljeno 10.06.2021.) [17] Planinska zveza Slovenije.

Planinska zveza Slovenije (pzs.si) (Pridobljeno 10.06.2021.) [18] Geopedia.

Geopedia - interaktivni spletni atlas in zemljevid Slovenije (Pridobljeno 10.06.2021.) [19] Izdelava tematskih kart.

Zajem in urejanje prostorskih podatkov - Geodetska druţba d.o.o. (gdl.si) (Pridobljeno 21.08.2021.)

[20] Verdnik, N. 2017. Uporaba brezpilotnega zrakoplova v procesu projektiranja. 9 str.

https://www.vgp-drava.si/wpcontent/uploads/2018/04/MVD_REFERAT_NVERDNIK.pdf (Pridobljeno 31.08.2021.)

[21] Turizem v Sloveniji, wikipedia.

https://sl.wikipedia.org/wiki/Turizem_v_Sloveniji (Pridobljeno 31.08.2021.) [22] Občina Kranjska Gora, wikipedia.

Občina Kranjska Gora - Wikipedija, prosta enciklopedija (wikipedia.org) (Pridobljeno 31.08.2021.)

(41)

Vukalić, A. 2021. Izdelava turistične karte jezera Jasna in okolice. A-1 Dipl. nal. Ljubljana, UL FGG, Univerzitetni študijski program prve stopnje Geodezija in geoinformatika.

PRILOGA A – KARTA JEZERA JASNA

(42)

A-2 Vukalić, A. 2021. Izdelava turistične karte jezera Jasna in okolice.

»Ta stran je namenoma prazna.«

(43)

Vukalić, A. 2021. Izdelava turistične karte jezera Jasna in okolice. B-1 Dipl. nal. Ljubljana, UL FGG, Univerzitetni študijski program prve stopnje Geodezija in geoinformatika.

PRILOGA B – ORTOFOTO POSNETEK TERENA

(44)

B-2 Vukalić, A. 2021. Izdelava turistične karte jezera Jasna in okolice.

»Ta stran je namenoma prazna.«