Kako bi ocenili svojo zmožnost ocenjevanja govornih nastopov učencev?
68
Vrednost Kullbackovega 2Î preizkusa je statistično pomembna (2Î = 33,124; g = 3; α = 0,000).
Ničelno hipotezo zavrnemo in s tveganjem manjšim od 0,1 % trdimo, da se v osnovni množici zaradi pozitivnega in negativnega doživljanja ocenjevanja pojavljajo razlike v oceni učiteljev in učencev o lastni zmožnosti ocenjevanja govornih nastopov pri predmetu slovenščina. Učitelji in učenci, ki pozitivno doživljajo ocenjevanje govornih nastopov, tudi odlično (36,7 %) oziroma zelo dobro (53,2 %) ocenjujejo svojo oziroma učiteljevo zmožnost ocenjevanja nastopov, kar skupaj predstavlja 89,9 %. Preostala dobra desetina pa je svojo oziroma učiteljevo zmožnost ocenjevanja opredelila kot dobro (9,6 %) oziroma slabo (0,5 %). Učitelji in učenci, ki negativno doživljajo ocenjevanje govornih nastopov, tudi za odtenek slabše ocenjujejo svojo oziroma učiteljevo zmožnost ocenjevanja nastopov, saj se jih je največ odločilo za odgovor dobro (34,8
%), eden (0,7 %) je izbral odgovor slabo, preostali pa so kljub svojemu negativnemu doživljanju svojo oziroma učiteljevo zmožnost ocenjevanja ocenili kot odlično (31,9 %) oziroma zelo dobro (32,6 %).
3.4.3.11 Enajsta hipoteza
H_11: Pogledi učiteljev in učencev na ocenjevanje govornih nastopov pri drugih šolskih predmetih so podobni.
H0_11: Pogledi učiteljev in učencev na ocenjevanje govornih nastopov pri drugih šolskih predmetih niso podobni.
Graf 32: Prikaz deleža izbranih šolskih predmetov učiteljev in učencev glede ocenjevanja govornih nastopov
0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 %
MAT TJA SPO LUM GUM ŠPO DRU NIT GOS
UČITELJI UČENCI
69
Iz grafa je razvidno, da si pogledi učiteljev in učencev na ocenjevanje govornih nastopov pri drugih šolskih predmetih niso podobni. Največ nestrinjanja je opaziti pri angleščini, saj se je zanjo odločilo precej več učencev (80,4 %) kot učiteljev (7,4 %). Menimo, da je to povsem razumljivo, saj veliko učiteljev ne poučuje angleščine, vsi učenci pa jo imajo na urniku. Zato so podatki za ta predmet bolj neveljavni kot veljavni. Če bi želeli večjo veljavnost podatkov, bi morali učitelje vprašati, kdo poučuje angleščino in kdo ne, ker pa tega nismo naredili, je to ena izmed slabosti naše raziskave oziroma dane hipoteze. Poleg tega veliko učiteljev tudi ne poučuje glasbene ali likovne umetnosti, na podlagi česar lahko sklepamo, da je tudi pri njima tako velika razlika med učitelji in učenci. Veliko več učencev (39,1 %) kot učiteljev (18 %) se je odločilo za glasbeno umetnost, za likovno umetnost pa se ni odločil noben učitelj (0,0 %), tudi izmed učencev se ni odločil nihče le dva (1,4 %). Pri izbiri športa je bil delež učiteljev in učencev zelo majhen in enak, in sicer so bili to trije učitelji (2,5 %) in trije učenci (2,2 %), kar je tudi razumljivo, saj je šport predmet, pri katerem glavni cilj ni govorno nastopanje. Manjši delež učiteljev in učencev je izbral tudi matematiko, za katero se je odločilo nekoliko več učencev (7,2 %) kot učiteljev (2,5 %), gospodinjstvo, ki ga je izbralo več učiteljev (15,6 %) kot učencev (8,0 %), in spoznavanje okolja, pri katerem se pojavi nekoliko višji odstotek pri učiteljih (27,0 %) kot učencih (18,8 %). Večji delež sodelujočih je izbral družbo ter naravoslovje in tehniko. Več učiteljev (55,7 %) kot učencev (44,2 %) je izbralo družbo, pa tudi naravoslovje in tehniko je izbralo nekoliko več učiteljev (40,2 %) kot učencev (37,0 %). Na podlagi predstavljenih podatkov lahko zaključimo, da so si pogledi učiteljev in učencev različni, a le zaradi »slabo« zastavljenega vprašanja v anketnem vprašalniku. Če bi upoštevali, kdo izmed učiteljev poučuje kateri predmet in če bi v raziskavi sodelovalo enako število učiteljev in učencev, bi dobili bolj veljavne in realne podatke.
70
4. ZAKLJUČEK
Govorno nastopanje je zelo pomembna sporazumevalna dejavnost, v kateri se je treba čim bolj uriti, da postanemo dobri govorniki, kar pa nas vodi do uspeha v življenju. Učitelji in učenci so v šolskem okolju stalno izpostavljeni govornemu nastopanju, zato je pomembno, da se v tem ustrezno izurijo, saj tako pripomorejo k uspešni rasti te veščine. Ker pa so učenci občasno tudi ocenjeni za govorni nastop, njihovi ocenjevalci pa so učitelji, smo se odločili, da v magistrskem delu raziščemo, kako učitelji in učenci gledajo na izvedbo in doživljanje ocenjevanja govornih nastopov pri predmetu slovenščina v 3., 4. in 5. razredu osnovne šole. Dobljeni rezultati so nam pokazali, da si mnenja učiteljev in učencev niti niso tako različna, ampak prej bolj enotna, saj se zdi obojim ocenjevanje nastopov precej pomembno, oboji so tudi največkrat izbrali odgovor, da se jih ocenjuje dvakrat letno, poleg tega so učenci pred nastopom seznanjeni s kriteriji, ki pa jih po mnenju vseh sodelujočih učitelji večinoma upoštevajo, občasno pa tudi svojo subjektivno presojo o govornem nastopu učenca, pri čemer prevladuje njegov trud. Učitelji v oceno nastopa pogosto vključijo mnenje nastopajočega učenca in mnenja učencev, ki nastop spremljajo. S tem se strinjajo tudi učenci, ki pa ocenjevanje doživljajo bolj negativno kot učitelji. Učencem je nerodno, učiteljem pa prijetno. Prevladujoči razlog učencev za negativno doživljanje je strah pred slabo oceno, za pozitivno doživljanje učiteljev pa prepričanost vase in o svoji zmožnosti ocenjevanja, ki jo večino učiteljev ocenjuje kot zelo dobro, večina učencev pa kot dobro. Na podlagi zbranih rezultatov menimo, da nam je raziskava uspela, saj smo z njo prispevali k seznanitvi z različnimi učiteljevimi in učenčevimi mnenji na področju ocenjevanja govornih nastopov pri slovenščini. Med pisanjem magistrskega dela pa smo zaznali tudi nekaj slabosti, ki bi jih ob ponovnem pisanju dela skušali odpraviti, saj bi bili tako rezultati bolj veljavni oziroma realni. Ker smo se osredotočili na ocenjevanje nastopov pri jeziku in književnosti skupaj, težko ločimo, ali imajo res vsi sodelujoči enak pogled na izvedbo in doživljanje ocenjevanja nastopov pri obeh delitvah predmeta slovenščine. Poleg tega se je tudi število sodelujočih učiteljev in učencev razlikovalo, kar se kaže v odstopanjih pri rezultatih.
Predvidevamo, da je bil razlog za različno število sodelujočih v tem, da smo učitelje veliko lažje in hitreje pridobili, saj so bolj vešči v reševanju spletnih anketnih vprašalnikov kot pa učenci, ki se s tem komaj spoznavajo. Za konec bi radi dodali, da upamo, da smo z raziskavo razširili obzorja na področju ocenjevanja govornih nastopov pri slovenščini ter z zbrano teorijo in rezultati komu pomagali na poti do uspešnega govornega nastopanja in ocenjevanja.
71
5. VIRI IN LITERATURA
Adler, E. (2014). Socialna kompetenca: ključni dejavnik: kaj vse nam manjka in česa se lahko naučimo. Novi Sad: Psihopolis Institut.
Babič, M. (2015). Šola govorništva. Ljubljana: Šola retorike Zupančič & Zupančič.
Babšek, B. (2009). Osnove psihologije: skrivnosti sveta v nas. Celje: Celjska Mohorjeva družba: Društvo Mohorjeva družba.
Bencak, K. (2017). Preverjanje in ocenjevanje znanja pri slovenščini v 3., 4. in 5. razredu osnovne šole (Magistrska naloga). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
Bešter Turk, M. (2011). Sporazumevalna zmožnost – eden izmed temeljnih ciljev pouka slovenščine. Jezik in slovstvo, 56 (3/4), 111–130.
Bešter Turk, M. (2014). Odgovori v celem stavku. Jezik in slovstvo, 59 (2/3), 223–231, 238.
Bradeško, M. (2010). Povejte z veseljem: priročnik za odličen govorniški nastop.
Radovljica: Didakta.
Brvar, A. in Likar, S. (2005). Govorno nastopanje. Bevc, V. (ur.): Ocenjevanje znanja v sodobni šoli. Ljubljana: Supra.
Červ, G. (2009). Besedilne, pragmatične in medbesedilne žanrotvorne prvine uvodnika.
Slavistična revija, 57 (2), 277–293.
Herman, B. in Pavliha, M. (2011). Mala šola retorike: za pravnike in še za koga. Ljubljana: GV Založba.
Hriberšek, M. (2011). Retorika/Aristotel. Ljubljana: Šola retorike Zupančič & Zupančič.
Iršič, M. (2019). Komunikacijska blaginja: novi standardi za kakovostno komunikacijo v organizacijah. Ljubljana: Zavod Rakmo.
Jernejčič, A. (2012). Skrivnosti javnega nastopanja: priročnik za vsakogar. Ljubljana: Planet GV.
Jožef, J. (2019). Razvijanje govora v prvem triletju osnovne šole. Podbevšek, K. in Žavbi, N.
(ur.): Govor v pedagoški praksi. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 49–56.
72
Klopčič, U. (2017). Vpogled v stanje govornih nastopov vzgojiteljev in učiteljev razrednega pouka (Magistrska naloga). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
Krajnc Ivič, M. (2020). Obravnava besedil. Slavistična revija, 68 (1), 55–71.
Košir, M. (2013). Ozaveščenost učiteljev razrednega pouka o govornem nastopanju (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
Križaj Ortar, M., Bešter Turk, M., Končina, M., Poznanovič, M., Bavdek, M. (2009). Na pragu besedila 2. Učbenik za slovenski jezik v 1. letniku gimnazij, strokovnih in tehničnih šol.
Ljubljana: Založba Rokus.
Križaj Ortar, M., Bešter Turk, M., Končina, M., Poznanovič, M., Bavdek, M. (2010). Na pragu besedila 3. Učbenik za slovenski jezik v 3. letniku gimnazij, strokovnih in tehničnih šol.
Ljubljana: Založba Rokus.
Križaj, M. in Bešter Turk, M. (2018). Jezikovni pouk: čemu, kaj in kako?: priročnik za učitelje in učiteljice slovenščine v osnovni šoli. Ljubljana: Rokus Klett.
Lazzarich, M. (2017). Vrednotenje učenčevih dosežkov na jezikovno-komunikacijskem področju. Devjak, T. in Saksida, I. (ur.): Kakovost in ocenjevanje znanja. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Marc, D. in Torkar Papež, K. (2019). Kultura govorjene besede. Podbevšek, K. in Žavbi, N.
(ur.): Poučevanje govora: zbornik povzetkov: mednarodni znanstveni simpozij. Ljubljana:
Akademija za gledališče, radio, film in televizijo.
Petek, T. (2014). Didaktični model razvijanja zmožnosti javnega govornega nastopanja. Jezikoslovni zapiski, 20 (2), 143–161.
Petek, T. (2019a). Kako izboljšati govorno nastopanje učiteljev. Podbevšek, K. in Žavbi, N. (ur.): Govor v pedagoški praksi. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 141–149.
Petek, T. (2019b). Govorno nastopanje v pedagoškem procesu. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Pulko, S. (2007). Sporočanje v osnovni šoli. Maribor: Slavistično društvo.
73
Rot Vrhovec, A. (2019). Možnosti za razvijanje govorjenja učencev v 1. in 2. triletju osnovne šole. Podbevšek, K. in Žavbi, N. (ur.): Govor v pedagoški praksi. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 57–64.
Smrtnik Vitulić, H. (2004). Čustva in razvoj čustev. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Škarić, I. (2005). V iskanju izgubljenega govora. Ljubljana: Pravljično gledališče.
Tement, M. (2013). Nebesedna komunikacija učiteljev. Didakta, 22 (164), 12 –13.
Toporišič, J. (2000). Slovenska slovnica. Maribor: Založba Obzorja.
Učni načrt. Program osnovna šola. Slovenščina. (2018). Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.
Učni načrt. Program osnovna šola. Matematika. (2011). Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.
Učni načrt. Program osnovna šola. Spoznavanje okolja. (2011). Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.
Učni načrt. Program osnovna šola. Družba. (2011). Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.
Učni načrt. Program osnovna šola. Glasbena umetnost. (2011). Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.
Vogel, J. (2004). Nekateri vidiki zvrstnosti govorjenega diskurza s stališča poslušalca.
Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem: členitev jezikovne resničnosti. Ljubljana:
Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 453–
466.
Vogel, J., Kastelic, S. in Hodak, M. (2015). Slovenščina 1: z besedo do besede: učbenik za slovenščino – jezik v 1. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Zemljak Jontes, M. (2017). Čebljavčki, brbljavčki, čvekavčki in Mali čvek Jožeta Lipnika.
Marko Jesenšek (ur.): Med didaktiko slovenskega jezika in poezijo. Ob 80-letnici Jožeta Lipnika. Maribor: Univerzitetna založba Univerze v Mariboru. 42 –53.
Žagar, Igor Ž., Domajnko, B. (2006). Argumentiranost kot model (uspešne) komunikacije.
Domžale: Izolit.
74
Žagar, Igor Ž. (2008). Kaj retorika sploh je in zakaj jo (tudi v šoli) danes še potrebujemo? Šolsko polje, 17 (½), 101–115.
Žagar, Igor Ž., Žmavc, J. in Domajnko, B. (2018). Učitelj kot retorik: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Žist, M. (2015). (Ne)svoboda ob govornem nastopu. Slovenščina v šoli, 18 (3/4), 96–101, 141–
142.
Žmavc, J. (2008). Sofisti in retorična sredstva prepričevanja. Časopis za kritiko znanosti, 36 (233), 23–37.
75
6. PRILOGE
6.1 ANKETNI VPRAŠALNIK ZA UČITELJE
Pozdravljeni!
Sem Eva Šimc, študentka drugostopenjskega študijskega programa Poučevanje na razredni stopnji na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. V okviru magistrskega dela me zanimata učiteljev in učenčev pogled na izvedbo in doživljanje ocenjevanja govornih nastopov pri predmetu slovenščina v 3., 4. in 5. razredu. Zato bi Vas prosila, da si vzamete približno 5 minut in izpolnite anketni vprašalnik. Izpolnjevanje vprašalnika je anonimno, zbrani podatki pa bodo uporabljeni le za namen magistrskega dela.
POMEMBNO: Na koncu izpolnjevanja vprašalnika kliknite "konec", da se odgovori zabeležijo.
Lepo se Vam zahvaljujem za sodelovanje in Vam želim lep in že skoraj poletni pozdrav.
1. Število let poučevanja:
od 1 do 3 let od 4 do 6 let od 7 do 18 let od 19 do 30 let od 31 do 40 let
2. Razred, v katerem poučujete v letošnjem šolskem letu:
3. razred 4. razred 5. razred kombinacija:
Vsa vprašanja se navezujejo na predmet SLOVENŠČINA in RAZRED, V KATEREM POUČUJETE LETOS.
3. Kako pomembno se Vam zdi ocenjevanje govornih nastopov učencev?
Zelo pomembno.
Pomembno.
76 Niti pomembno niti nepomembno.
Nepomembno.
Zelo nepomembno.
4. Kolikokrat ocenite govorne nastope učencev?
Trikrat ali več.
Dvakrat.
Enkrat.
Nikoli.
5. V kolikšni meri upoštevate kriterije za ocenjevanje govornih nastopov učencev?
Povsem upoštevam le kriterije.
Večinoma upoštevam kriterije, občasno pa svojo subjektivno presojo o učencu (npr.
učenčevo vedenje, trud).
Občasno upoštevam kriterije, večinoma pa svojo subjektivno presojo o učencu (npr.
učenčevo vedenje, trud).
Ne upoštevam kriterijev, ocenjujem le po svojem občutku.
5.1 Kaj prevladuje pri Vaši subjektivni presoji o govornem nastopu učenca?
Trud.
Vedenje.
Pretekle izkušnje.
Primerjava z drugimi učenci.
Drugo:
6. Ali učence pred govornimi nastopi seznanite s kriteriji za ocenjevanje nastopov?
Da.
Da, a ne vedno.
Ne.
7. Kako pogosto pri ocenjevanju govornih nastopov upoštevate mnenje nastopajočega učenca?
Vedno.
Pogosto.
77 Včasih.
Redko.
Nikoli.
8. Kako pogosto pri ocenjevanju govornih nastopov upoštevate mnenja učencev, ki nastop spremljajo?
Vedno.
Pogosto.
Včasih.
Redko.
Nikoli.
9. Kako doživljate ocenjevanje govornih nastopov učencev?
Samozavestno.
Prijetno.
Veselo.
Neprijetno.
Prestrašeno.
Stresno.
10. Zakaj tako doživljate?
Ker rad/-a ocenjujem nastope.
Ker sem prepričan/-a vase in o svoji zmožnosti ocenjevanja.
Ker mi ocenjevanje nastopov predstavlja izziv.
Ker mi je neprijetno ocenjevati nastope.
Ker se bojim odziva učencev na oceno.
Ker se bojim odziva staršev na oceno.
Drugo:
11. Kako bi ocenili svojo zmožnost ocenjevanja govornih nastopov učencev?
Odlično.
Zelo dobro.
Dobro.
Slabo.
78 Zelo slabo.
12. Pri katerih predmetih še ocenjujete govorne nastope učencev?
Možnih je več odgovorov.
MAT TJA LUM GUM SPO DRU NIT GOS ŠPO
Nič od navedenega.
13. Ali bi radi v povezavi z govornimi nastopi še kaj dodali? __________________
79
6.2 ANKETNI VPRAŠALNIK ZA UČENCE
Pozdravljen, dragi učenec, pozdravljena, draga učenka!
Sem Eva Šimc in bom kmalu postala učiteljica razrednega pouka, a pred tem moram končati še zadnje študijske obveznosti. Raziskati moram, kaj meniš o ocenjevanju govornih nastopov pri predmetu slovenščina v svojem razredu. Prosila bi te, da si vzameš približno 8 minut in odgovoriš na vsa vprašanja. Tvoje odgovore bom uporabila le za pomoč pri svoji raziskavi.
POMEMBNO: Ko boš odgovoril/-a na vsa vprašanja, klikni "konec", da se bodo tvoji odgovori zabeležili.
Lepo se ti zahvaljujem in ti pošiljam lep in že skoraj poletni pozdrav.
Pred začetkom preberi spodnji zapis, ki ti bo prišel prav med izpolnjevanjem.
Govorni nastop v šoli lahko vključuje:
• PREDSTAVITEV TEME (predstavimo osebo, žival, rastlino ali kaj drugega),
• DEKLAMACIJO (na pamet povemo pesem),
• UPRIZORITEV DRAMSKE IGRE.
1. Označi razred, ki ga obiskuješ.
3. razred 4. razred 5. razred
Vsa vprašanja se navezujejo na predmet SLOVENŠČINA (SLJ) in RAZRED, KI GA OBISKUJEŠ.
2. Kako pomembno se ti zdi, da učitelj oceni tvoje govorne nastope pri predmetu SLJ?
Zelo pomembno.
Pomembno.
Niti pomembno niti nepomembno.
Nepomembno.
80 Zelo nepomembno.
3. Kolikokrat učitelj oceni tvoje govorne nastope pri predmetu SLJ?
Trikrat ali več.
Dvakrat.
Enkrat.
Nikoli.
4. V kolikšni meri učitelj upošteva kriterije, po katerih oceni tvoj govorni nastop (upošteva, da je besedilo ustrezno, da govoriš razločno ...)?
Povsem upošteva le kriterije.
Večinoma upošteva kriterije, občasno pa me oceni po svojem občutku (na primer: v oceno vključi moj trud).
Občasno upošteva kriterije, večinoma pa me oceni po svojem občutku (na primer: v oceno vključi moj trud).
Ne upošteva kriterijev, oceni me le po svojem občutku.
4.1 Kaj učitelj običajno upošteva, ko te oceni po svojem občutku?
Moj trud.
Moje vedenje.
Izkušnje, ki jih ima z mano.
Me primerja z drugimi učenci.
Drugo:
5. Ali te učitelj pred govornim nastopom seznani s kriteriji, po katerih oceni tvoj nastop?
Da.
Da, a ne vedno.
Ne.
6. Kako pogosto učitelj pri ocenjevanju govornih nastopov upošteva mnenje učenca, ki ima nastop?
Vedno.
Pogosto.
Včasih.
81 Redko.
Nikoli.
7. Kako pogosto učitelj pri ocenjevanju govornih nastopov upošteva mnenja učencev, ki nastop spremljajo?
Vedno.
Pogosto.
Včasih.
Redko.
Nikoli.
8. Kako se počutiš, kadar učitelj ocenjuje tvoj govorni nastop?
Samozavestno.
Prijetno.
Veselo.
Nerodno.
Prestrašeno.
Stresno.
9. Zakaj se tako počutiš?
Ker rad/-a nastopam za oceno.
Ker sem prepričan/-a vase in o svojem nastopu.
Ker mi ocenjevanje nastopa predstavlja izziv.
Ker se bojim, da bom dobil/-a slabo oceno.
Ker se bojim, da bodo starši nezadovoljni z oceno.
Ne vem, zakaj se tako počutim.
10. Kako dobro po tvojem mnenju učitelj oceni tvoj govorni nastop?
Odlično.
Zelo dobro.
Dobro.
Slabo.
Zelo slabo.
82
11. Pri katerih predmetih učitelj še ocenjuje tvoje govorne nastope?
Možnih je več odgovorov.
Matematika.
Angleščina.
Likovna umetnost.
Glasbena umetnost.
Spoznavanje okolja Družba.
Naravoslovje in tehnika.
Šport.
Gospodinjstvo.
Nič od navedenega.