3. EMPIRIČNI DEL
3.9. ANALIZA INTERVJUJEV
3.9.2 PRILAGODITVE UČENCA Z GIBALNO OVIRANOSTJO NA ŠPORTNIH
Tabela 2:
Prilagoditve učenca z gibalno oviranostjo na športnih dneh pohodništva - poznavanje učenca Prosim, na kratko opišite gibalno oviranosti, ki jo ima učenec/ka?
INTERVJUVANKA A
Nisem povsem prepričana za kakšno gibalno oviranost gre, menim, da ima deklica zmerno ali težjo gibalno oviranost. Hodi sama, a počasi, noge postavlja precej na x. Za hojo ne uporablja vozička, včasih pa vozi kolo s pomožnimi koleščki. Deklica je hipotona. Piše brez dodatnih pripomočkov, čeprav ima pri tem težave. Ima tudi zelo slabo ravnotežje, včasih jo zanese.
INTERVJUVANKA B Njegova diagnoza je cerebralna paraliza.
INTERVJUVANKA C
Nisem povsem prepričana o točni diagnozi, ki je zapisana v odločbi.
Na splošno pa učenec nima razvite osnovne motorike, je neroden, izjemno suh, nima mišične mase, ima neusklajeno koordinacijo.
Verbalno je zelo močan, veliko stvari komentira. Sodeluje pri vseh nalogah, ki jih zadam skupini in jih tudi želi izvajati. Za izvajanje le potrebuje dlje časa. Pri tem mu pomaga tudi spremljevalka. Sama npr. opišem nalogo, ostali učenci v razredu jo demonstrirajo, njemu pa je nato potrebno fizično pomagati, v smislu premakniti roko, nogo,… Predvsem, kadar gre za kompleksna gibanja, ima težave, pri teku in hoji pa niti ne.
INTERVJUVANKA D
Kaj točno je zapisano v IP-ju, bi morala preveriti. Gre za blažjo obliko cerebralne paralize. Učenka je zelo suha, primanjkuje ji mišične mase, pri gibanju je počasna, težave ima pri hoji, predvsem navzdol, teku, skakanju, vajah za krepitev mišic.
Ali poznate njegove primanjkljaje?
INTERVJUVANKA A
Poleg gibalne oviranosti ima hude težave na govorno-jezikovnem področju. Težave ima zaradi fiziologije govoril. Izgovarja le posamezne glasove, jih še ne povezuje, ves čas ima rutko, ker ji kaplja slina, ne more pogoltnit.
33 INTERVJUVANKA B
Da, poznam. Največje težave so nekoordiniranost, slabo ravnotežje, razpon oziroma amplitude gibanja so drugačne, ima slabši reakcijski čas, slabšo fino motoriko, ni eksplozivnosti. Kar se tiče vzdržljivosti, pa je tako, da ima zelo močno voljo, zato je precej uspešen.
INTERVJUVANKA C
Kot sem že zgoraj opisala, je glavna težava gibalno področje, saj je šibek, nima mišične mase, težave ima s koordinacijo, zato težje izvaja nekatere naloge. Miselno ne odstopa od sošolcev, ostala področja razvoja pa so dobro razvita. Včasih je občutljiv na komentarje. Spomnim se primera, da so ga sošolci obtožili, da ni naredil 10 sklec, kot mu je bilo rečeno. To ga je zelo razburilo. Sledil je pogovor o zmožnostih posameznika.
INTERVJUVANKA D
Učenka je počasna pri vseh gibalnih aktivnostih. Pravila iger razume in se jih rada udeležuje, a jo njena hitrost in slabša koordinacija ovirata pri različnih igrah. Primanjkuje ji hitrosti, eksplozivnosti, ravnotežja in koordinacije.
Ste seznanjeni z morebitnimi medicinskimi kontraindikacijami, ki jih lahko ima pri športu?
INTERVJUVANKA A Ne, s tem nisem seznanjena.
INTERVJUVANKA B
Učenec je že v 9. razredu, zato sebe najbolj pozna in pove, če česa ne zmore. Zato se sama pravzaprav ne potrebujem dodatno obremenjevati s tem vprašanjem. Dela vse, skače tudi v višino, kar je težko. Ima močno voljo, zato se vedno trudi.
INTERVJUVANKA C
Imeli smo pogovor z njegovimi starši in učiteljem dodatne strokovne pomoči, torej specialnim pedagogom, ki mi je povedal informacije ter podrobnosti o učencu. Z medicinskega pogleda ni ovir, šport je zanj dober.
INTERVJUVANKA D
Mislim, da nekih konkretnih aktivnosti, ki jih ne bi smela izvajati, nima, o tem me niso obvestili. Je tudi karakterno bolj previdna, saj pozna svoje gibalne sposobnosti in se pri težjih izzivih prej ustavi.
Da se lahko dobro pripravimo na športne dni, je potrebno dobro poznavanje učencev, še posebej tistih, ki so GO. Potrebno je poznati njihove zmožnosti, primanjkljaje, morebitne kontraindikacije, ki jih lahko imajo pri športnih obremenitvah. Boljše poznavanje, nam omogoča lažjo organizacijo, manj situacij, na katere nismo pripravljeni ter lepši športni dan za vse vpletene.
Največ PP, imajo GO učenci prav na področju gibanja, te pa se razlikujejo glede na obseg in vrsto. Učenci s CP imajo težave z obvladovanjem fine in grobe motorike, koordinacije giba, nadzorovanjem giba ter ravnotežja. Pojavljajo se jim tudi mišični krči, slabost, otopelost in počasni ali sunkoviti gibi, kar še dodatno vpliva na zmožnost gibanja (Lamovec, 2015).
Pomembno je, da učence, ki imajo težave na področju gibanja, spodbujamo k temu, da pridobijo ter ohranjajo kvalitetnejše gibalne vzorce, vzpostavijo boljšo kontrolo trupa, zavirajo patološke gibalne vzorce, pridobivajo čutno-gibalne izkušnje z izvajanjem treninga vidno-motorične koordinacije ter koordinacije oko–roka. Prav tako je pomembno, da je izvajanje različnih dejavnosti načrtovano. Mednje moramo vključiti elemente glasbe, gibanja in govora, dejavnosti, ki spodbujajo senzomotorične in psihomotorične sposobnosti ter dejavnosti, ki ustvarjajo varno in spodbudno razpoloženje, kjer se učenec počuti sproščeno in varno (Karpljuk idr., 2013).
34
Intervjuvanke poročajo o različnih stopnjah GO učencev. Primanjkljaji se kažejo kot počasnejša hoja, slabše ravnotežje, koordinacija, eksplozivnost in mišična masa. Nihče od njih za gibanje ne uporablja invalidskega vozička ali kateregakoli drugega pripomočka za gibanje.
Intervjuvanka A poroča le, da omenjena učenka občasno vozi kolo s pomožnimi kolesi. Vse štiri intervjuvanke so dobro seznanjene s primanjkljaji, ki jih imajo posamezni učenci z GO. Z medicinskimi kontraindikacijami, ki jih imajo GO učenci pri športu pa intervjuvanka A ni seznanjena, intervjuvanka B pravi, da je učenec že dovolj star in sam pove, česa ne zmore in kaj zmore, intervjuvanka C pa meni, da dobro pozna podrobnosti o učencu in ve, da je šport v medicinskem pogledu zanj le dober. Intervjuvanka D o medicinskih kontraindikacijah ni prepričana, saj o njih ni bila obveščena. Iz tega lahko zaključimo, da intervjuvanke sicer dobro poznajo socialni vidik problematike učencev, zelo slabo pa so seznanjene o medicinskih vzrokih, ki bi lahko negativno vplivali na šport.
Jakob (2021) v svoji raziskavi ugotavlja, da v povezavi z medicinskimi kontraindikacijami posebno pozornost na športnih dnevih pohodništva na izbranih OŠ s posebnim programom namenijo učencem z epilepsijo ter učencem, ki imajo težave s srcem. Na pohod vzamejo učenčeva zdravila, pokličejo pomoč, če je to potrebno ali zanje pripravijo poseben športni dan.
Tabela 3:
Prilagoditve učenca z gibalno oviranostjo na športnih dneh pohodništva – prilagoditve na športnem dnevu
Kakšne prilagoditve ima gibalno oviran učenec na športnem dnevu pohodništva?
INTERVJUVANKA A
Nobenih posebnih, morala pa je imeti spremljevalko, torej dodatno učiteljico, ki je z njo hodila počasneje. Učenka je sicer hodila samostojno. Ko je bil pohod zahtevnejši, je navzgor vedno hodila sama, na vrhu pa jo je počakal avto in odpeljal do šole.
INTERVJUVANKA B
Ko smo šli na Nanos, je imel dodatno osebo, spremljevalca. Nekih drugih posebnosti ni. Prišel je do vrha. Bistveno večje težave je imel na poti dol, saj je bil že utrujen, poleg tega pa je zaradi njegove motnje hoja dol vedno večji problem. Pohod je zaradi njega malo daljši, potrebno je načrtovati približno 30 minut več na športni dan, saj potrebuje več časa za hojo, kot tudi več pavze med pohodom.
INTERVJUVANKA C
Za 5. razred ni bil planiran nek ekstremni pohod, večino je pot ravninska, ni bilo toliko višinske razlike, zato učenec ni imel nekih posebnih prilagoditev. Z izjemo te, da je imel spremljevalko, v kolikor ne bi zmogel. Spremljevalka je bila specialna pedagoginja, ki je sicer z učencem delala predvsem na grafomotoriki. Verjetno bi se večje težave pokazale letos, saj smo imeli v planu težji pohod, a je žal zaradi situacije s korona virusom odpadel. Računamo, da ga bomo organizirali spomladi.
INTERVJUVANKA D
Ker je učenka pri gibanju počasnejša, ji običajno prilagodimo čas.
Vedno imamo v mislih, da bo potrebovala dlje časa, kot ostali, zato se za ostale otroke organizira kakšna dodatna igra ali naloga v vmesnem času, ko jo čakamo. Na začetku se nam je dogajalo, da so
35
otroci nergali in priganjali, sedaj pa so to že sprejeli, jo spodbujajo in na ta način razvijajo tudi empatijo. Pri spustih ji občasno pomagam jaz, ali pa ji kakšen sošolec da roko. Predvsem, kjer so strme stopnice, ali korenine. Na pohod vzamemo tudi dodatnega učitelja, ki ji lahko nameni dodatno skrb in pozornost, v kolikor bi jo potrebovala. Drugih prilagoditev nima.
So te prilagoditve kje zapisane, ali gre za prilagoditve, ki so zapisane v individualiziranem programu?
INTERVJUVANKA A Mislim, da so že v individualiziranem programu.
INTERVJUVANKA B
Za šport nima posebnih prilagoditev, točno jih ta trenutek niti ne vem. Menim, da je individualiziran program slabo napisan, a se ne glede na to vse dogovorimo. Ta učenec ima zelo dobro podporo staršev.
INTERVJUVANKA C
Na to ne znam točno odgovoriti. Lani sem sicer dobila individualiziran program. V odločbi je zapisano, da ima spremljevalko pri športu, sicer pa se je o prilagoditvah bolj verbalno diskutiralo.
INTERVJUVANKA D
Prilagoditve, ki bi bile vezane prav na pohod, niso zapisane. So pa v individualiziranem programu zapisane druge prilagoditve, ki jih ima pri športu.
Na izletih se GO učencu ponudi različne prilagoditve, odvisne od njegove stopnje in vrste primanjkljajev. Če učenec lahko hodi, se mu lahko doda več vmesnih postankov za ustrezen počitek. Pri večjih razdaljah lahko hojo kombinira z uporabo tehničnih pripomočkov. Na izletu naj bo učenec kar se da samostojen in aktiven, pri tem pa ga spodbujamo (Lamovec in drugi, 2016). Čeprav gre v naši raziskavi za učence z različno GO, vse intervjuvanke poročajo, da imajo GO učenci na športnem dnevu pohodništva svojega učitelja spremljevalca, ki jih ves čas spremlja in jim omogoča, da hodijo v svojem tempu. Tri od štirih intervjuvank poročajo tudi, da se učencem prilagodi čas pohoda, kjer se upošteva, da bodo GO učenci potrebovali več časa za hojo in postanke. Intervjuvanka A poroča tudi o tem, da je za učenko z GO skrajšana pot do te mere, da jo je na vrhu pričakal avto, ki jo je odpeljal nazaj. Intervjuvanka D poroča o dodatnih igrah in nalogah za ostale učence ter o pomoči drugega sošolca pri spustu. Posameznikom, ki so težje GO in niso zmožni prehoditi trase, se lahko zagotovi prevoz do vrha, v kolikor do tja vozi cesta. Če je možno, naj cilj osvojijo sami ali ob pomoči spremljevalca, saj jim razgled in druženje z vrstniki predstavljata nepozabno doživetje (Filipčič in Groleger Sršen, 2011).
Kenda (2021) je v raziskavi ugotovila, da v izbranem varstveno delovnem centru vodje pri načrtovanju in izvajanju pohodništva prilagajajo zahtevnost poti, letni čas, v katerem organizirajo pohod, zdravstveno stanje udeležencev, izbiro cilja, da je ta dosegljiv z avtomobilom in dodatnega spremljevalca. Te prilagoditve so tudi zapisane. Do podobnih ugotovitev sta prišli tudi Starič (2020) ter Jakob (2021). Starič (2020) poroča, da športni in specialni pedagog pri izvajanju pohodništva v osnovni šoli z nižjim izobrazbenim standardom pohode prilagajata glede na letni čas, dolžino in težavnost pohoda. Prilagoditve zapiše, a bolj redko so te navedene v individualiziranem programu. Jakob (2021) pa dodaja še izbiro dodatnega spremljevalca na pohodu ter izbiro cilja, do katerega je možen dostop z avtomobilom.
36
Učencem, ki so usmerjeni v program s prilagojenim izvajanjem in DSP se za doseganje minimalnih standardov znanja lahko prilagodi organizacija, preverjanje, ocenjevanje znanja, napredovanje in časovna razporeditev pouka, poleg tega pa jim je dodeljena DSP. Ta je organizirana kot pomoč za premagovanje primanjkljajev, motenj in ovir, svetovalna storitev ali učna pomoč, specifike pa so zapisane v individualnem programu (Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, 2011). O zapisanih prilagoditvah vse štiri intervjuvanke niso bile povsem prepričane. Intervjuvanka B in C izpostavljata pomembnost ustnega pogovora o potrebah učenca. Zanimivo je, da intervjuvanke ne vedo, kaj je zapisano v individualiziranem programu, saj bi ga morale oblikovati same oz. pri njegovi izdelavi sodelovati ter ga med letom redno dopolnjevati. Zanimivo bi bilo v praksi preveriti, kako na slovenskih šolah poteka oblikovanje individualiziranih programov.
Tabela 4:
Prilagoditve učenca z gibalno oviranostjo na športnih dneh pohodništva – spremljevalec Ima spremljevalca?
INTERVJUVANKA A Ne ves čas, samo na pohodih, pri športu sicer ne.
INTERVJUVANKA B Ne, v šoli ne, samo, ko gremo na pohod.
INTERVJUVANKA C Da, kot rečeno, pri športu.
INTERVJUVANKA D
Na izlet vzamemo dodatnega učitelja, ki skrbi za dodatno varnost oziroma nam lajša organizacijske težave. Vsi smo bolj mirni, če je dodatna oseba, ki je lahko z učenko. Stalnega spremljevalca pri športu pa učenka nima.
10. člen Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (2011) pravi, da se težje in težko GO, ki so usmerjeni v programe za predšolske otroke in izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in DSP, lahko za izvajanje fizične pomoči v času izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela dodeli stalni ali začasni spremljevalec (Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, 2011). Intervjuvanke A, B in D poročajo, da učenci v šoli sicer nimajo spremljevalca, ta se vključi zgolj na pohodih, intervjuvanka C pa poroča, da ima učenec spremljevalca pri vseh športnih aktivnostih, tako na pohodih kot tudi pri urah športa v šoli.
37 Tabela 5:
Prilagoditve učenca z gibalno oviranostjo na športnih dneh pohodništva – cilji Kako pa dosega cilje učnega načrta?
INTERVJUVANKA A Ker nima veliko prilagoditev, razen dodatnega učitelja, ki hodi z njo, cilje dosega enako kot ostali učenci.
INTERVJUVANKA B
Ker večino stvari opravi tako kot ostali učenci, z doseganjem ciljev ni težav. Ocenjujem izključno napredek, on pa se vedno zelo potrudi.
Včasih me je strah le, da se bi poškodoval, saj se res zelo trudi in ne odneha.
INTERVJUVANKA C
Standardi so dejansko tako nizko zastavljeni, da jih on doseže, vsaj do sedaj jih je. Lani so bile do novega leta vsebine bolj vezane na atletsko abecedo, kjer ga njegova gibalna oviranost ni ovirala do te mere, da ne bi zmogel. Delali smo tudi odbojko, kjer so bile kriterij osnove, ki jih je lahko usvojil. Kar pa se tiče pohodništva, pa je cilj s pomočjo spremljevalke prav tako dosegel.
INTERVJUVANKA D
Vseh gibalnih nalog učenka ne uspe povsem samostojno opraviti, zato pri tem upoštevamo predvsem njen trud. Ne krajšamo pa poti na pohodu, si za njo vzamemo več časa, tako da cilje iz učnega načrta učenka dosega.
Športni pedagogi se velikokrat sprašujejo, kako oceniti učenca, ki ima odločbo. Pogosto se takrat obrnejo po nasvet, saj so obremenjeni s standardi oz. minimalnimi standardi znanja (Program osnovna šola športna vzgoja. Učni načrt, 2011). V naši raziskavi pa temu ni tako, saj vse štiri intervjuvanke poročajo, da učenec z GO nima težav pri doseganju ciljev učnega načrta, ki so vezani na pohodništvo, saj ob pomoči spremljevalca prav vsi dosegajo cilje. Pri tem intervjuvanki B in D izpostavljata pomembnost ocenjevanja truda in napredka učencev. Za ocenjevanje športne vzgoje sta podlagi torej spremljanje in preverjanje, pri tem pa učitelj ocenjuje predvsem učenčevo gibalno znanje ob upoštevanju individualnih sprememb v telesnem in gibalnem razvoju. Upošteva, da so učenci različni, saj so njihove značilnosti in sposobnosti odvisne od njihovih dispozicij, predhodnih izkušenj in družbenega okolja, v katerem živijo. Zato jim postavi individualne cilje, poišče vsebine, kjer bodo uspešni, diferencira metodične postopke in poudarja pomembnost njihovega osebnega napredka (Program osnovna šola športna vzgoja. Učni načrt, 2011).
38 3.9.3 ORGANIZACIJA POHODA
Tabela 6:
Organizacija pohoda
Kako poteka organizacija pohoda? Je ta precej drugačna, kadar gre z vami gibalno oviran učenec/ka?
INTERVJUVANKA A
Ne precej drugače, večinoma je organizacija usmerjena v ostale učence, nato pomislimo, kako bi na ta pohod vključili še gibalno ovirano učenko.
INTERVJUVANKA B Ne, kot že rečeno, moramo prilagoditi le čas in urediti spremljevalca.
INTERVJUVANKA C
Precej drugačna ni, večinoma športne dni organiziramo skupaj v aktivu. Pogovarjamo se o tem, koliko učencev je takih, ki imajo posebne potrebe in kakšne težave bi lahko na pohodu imeli. Vedno se na pohodih časovno prilagodimo manj zmožnim in imamo tudi učitelja, ki te učence spremlja. Odvisno od posebnih potreb, a
Precej drugačna ni. Običajno se športni pedagogi že dobro poznajo z razredom in vedo, kdo je tak, ki potrebuje malo več spodbude za v hribe. Športni pedagog je glavni pri organizaciji športnega dni.
Sporoči nam lokacijo in predviden datum. Na sestanku se pogovorimo o specifikah, npr. kje je trasa težja, kdo od učiteljev gre na športni dan, koliko bo učencev, itd,. Pomočnik ravnatelja običajno naroči avtobus.
Ali timsko sodelujete tudi z drugimi učitelji? Kako, na kakšen način?
INTERVJUVANKA A
Niti ne. Učitelj športa organizira pohod, jaz pa sem zadolžena, da poiščem dodatnega učitelja. Sodelujeva samo v tem smislu. Jaz športnega učitelja opomnim na učenko, da ne pozabi nanjo, bolj pa on organizira. Skupaj opomniva vodstvo šole, da potrdi dodatnega učitelja.
INTERVJUVANKA B Ne.
INTERVJUVANKA C
Da, absolutno. Sodelujemo z razredničarko in specialno rehabilitacijsko pedagoginjo. Kadar se pripravlja športni dan, se pogovorimo in gremo čez vse podrobnosti. Pogovarjamo se o tem, koliko učencev je takih, ki imajo posebne potrebe in kakšne težave bi lahko na pohodu imeli. Vedno se na pohodih časovno prilagodimo manj zmožnim in imamo tudi učitelja, ki te učence spremlja.
Odvisno od posebnih potreb, a prilagodimo npr. pot, jo skrajšamo, ali izberemo tako, ki je bolj enostavna in nima toliko vzponov, včasih tudi kakšen ovinek skrajšamo.
INTERVJUVANKA D Kot že omenjeno, vsak malo doprinese.
39
Priprava na športni dan zajema psihično, telesno, vsebinsko in organizacijsko pripravo (Kristan, 1993). Na športnem dnevu morajo učitelji združevati fiziološko in izobraževalno učinkovitost s prijetnostjo ter zabavo. Učitelj mora učence seznaniti s teoretičnimi vsebinami, ki so povezane z izletništvom, pohodništvom ter gorništvom, z izbiro cilja, pri vsem tem pa mora biti pozoren na ustrezno aktivnost glede na starost in razvojno stopnjo otrok (Kristan, 1993). Pri organizacijski pripravi morajo učitelji načrtovati kraj, kjer bodo organizirali športni dan, pri tem pa časovno razporediti različne aktivnosti za učence tekom dneva. Rezervirati morajo prevoz, hrano in finančna sredstva. Pobrati morajo prijave za športni dan, ter znotraj teh organizirati in oblikovati homogene skupine razredov. Poskrbeti morajo za rezervacijo vodnikov, pomočnikov, spremljevalcev in zunanjih izvajalcev ter organizirati sestanek z udeleženci. Pripraviti morajo tudi obvestila, navodila, priporočila, končne sezname opreme ter ključne informacije za starše. Poleg tega morajo učence in starše obvestiti o kraju in času odhoda in prihoda (Kristan, 1993). Ker o tem nismo podrobneje povprašali, naše sogovornice o tem niso poročale, saj so se bolj osredotočile na stvari, ki so pri organizaciji drugačne v povezavi z GO učencem. Vse štiri intervjuvanke poročajo, da se sama organizacija na pohod bistveno ne razlikuje, kadar je vanj vključen GO učenec. Glavna razlika pri načrtovanju je ta, da načrtujejo več časa za določeno pot in priskrbijo osebo, ki bo GO učenca spremljala na pohodu. Intervjuvanka A poroča, da je organizacija bolj usmerjena v ostale otroke.
Intervjuvanka C poroča, da pri načrtovanju pohoda upoštevajo tudi to, da je pot bolj enostavna, vključuje manj vzponov in je krajša.
Pri vprašanju timskega sodelovanja so si bili odgovori zelo različni. Literatura navaja, da je za učence s PP, ki so usmerjeni v program s prilagojenim izvajanjem in DSP, pri poučevanju
Pri vprašanju timskega sodelovanja so si bili odgovori zelo različni. Literatura navaja, da je za učence s PP, ki so usmerjeni v program s prilagojenim izvajanjem in DSP, pri poučevanju